CILJI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Nastanek Agende 2030 za trajnostni razvoj

Ozadje

Leta 2000 so svetovni voditelji določili osem ciljev, ki se jih mora doseči do konca leta 2015. Postali so znani kot razvojni cilji tisočletja. Zahvaljujoč milijonom ljudi, ki so cilje vzeli resno, in obsežnim ukrepom na svetovni ravni smo uspeli doseči občuten napredek. Število ljudi, ki živi v revščini, se je zmanjšalo na manj kot polovico glede na raven iz leta 1990. Več kot dve milijardi ljudi je pridobilo dostop do ustrezne pitne vode.

Kljub temu v skrajni revščini še vedno živi okrog 1,2 milijarde ljudi. Vsake štiri sekunde umre eden otrok zaradi bolezni, ki bi jo lahko preprečili. Več kot 800 milijonov ljudi, še posebej žensk in mladih, trpi kronično lakoto. Ocenjuje se, da se bo prebivalstvo do leta 2050 povečalo na 9,5 milijarde, prehranski sistem pa je že sedaj na točki preloma.

Podnebne spremembe grozijo, da bodo na takšen ali drugačen način uničile življenja več milijonov ljudi in izničile dosežen napredek. Po svetu se neenakost povečuje, v najbolj ranljivih in od konfliktov razdejanih državah pa se vedno bolj spodkopava človekove pravice. Svetovno gospodarstvo še vedno omahuje.

Razprava, kako naslediti razvojne cilje tisočletja po letu 2015, je bila nujna.

Proces

Leta 2012 je konferenca ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) vzpostavila medvladni proces za opredelitev niza ciljev trajnostnega razvoja. Odprta delovna skupina, ki jo sestavlja 30 predstavnikov iz držav članic ZN, je septembra 2014 predstavila poročilo, kjer je bil predstavljen osnutek ciljev trajnostnega razvoja. Poročilo je že vsebovalo 17 ciljev trajnostnega razvoja.

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je ustanovil t. i. projektno ekipo ZN za razvojno agendo po letu 2015. Ekipo vodita Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve (DESA) in Programa ZN za razvoj (UNDP). Projektno ekipo združuje več kot 60 agencij ZN in druge mednarodne organizacije.

Ekipa je v svojem prvem poročilu generalnemu sekretarju ZN, ki nosi naslov » Prepoznati prihodnost, ki si jo želimo«, predstavila vizijo za razvojno agendo po letu 2015. Ekipa predlaga štiri ključne dimenzije, ki lahko pomagajo pri določanju ciljev. Te so: (1) vključujoči družbeni razvoj; (2) vključujoči gospodarski razvoj; (3) okoljska trajnost; in (4) mir in varnost. Projektna ekipa je imela tudi nalogo, da preišče, kako se lahko te različne teme vključi v nov razvojni okvir.

Julija 2012 je generalni sekretar ZN vzpostavil t.i. Odbor uglednih osebnosti na visoki ravni, ki bo dajal smernice in priporočila za oblikovanje razvojne agende po letu 2015. Poročilo odbora, ki je bilo objavljeno maja 2013, navaja, da se mora agenda po letu 2015 osredotočiti na naslednja načela: na nikogar ne smemo pozabiti; v središču mora biti trajnostni razvoj; sprememba gospodarstva, da bo zagotavljalo nova delovna mesta in rast; izgradnja miru ter učinkovitih, odprtih in odgovornih institucije za vsakogar; vzpostavitev novega globalnega partnerstva za razvoj.

Proces so dopolnila nacionalna posvetovanja v več kot 60 državah in enajst tematskih posvetovanj, ki jih organizira Skupina ZN za razvoj. Teh enajst tematskih posvetovanj je pokrivalo: konflikte in ranljivost; izobraževanje; okoljsko trajnost; javno upravo; rast in zaposlovanje; zdravje; lakoto in hrano; neenakost; populacijsko dinamiko; energijo; in vodo. Regionalne ekonomske komisije ZN so organizirale dodatna regionalna posvetovanja.

Meddržavni odbor strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja je pripravil opcije financiranja ciljev trajnostnega razvoja.

Ker želimo med različnimi delovnimi področji zagotoviti skladnost, smo vzpostavili neformalno koordinacijsko skupino na visoki ravni; sestavljena je iz štirih pomočnikov generalnega sekretarja ZN.

Tekom leta 2014 je predsednik Generalne skupščine ZN sklical več dogodkov skupščine na temo " Razvojna agenda po letu 2015 - postavimo temelje".

Generalni sekretar ZN je januarja 2015 predstavil poročilo, kaj prinaša tekoče leto. Poročilo je zbirka več gradiv, ki 2015 izpostavljajo kot leto ključnih sprememb in svetovnih ukrepov.

Medvladna pogajanja glede novih ciljev trajnostnega razvoja so se začela že v začetku 69. zasedanja Generalne skupščine ZN v 2014.

Pogajanja so se končala septembra 2015, ko je bil v okviru Generalne skupščine sprejet nov razvojni okvir.

Največje razlike med razvojnimi cilji tisočletja in cilji trajnostnega razvoja so v tem, kako podrobno pokrivajo določene vsebine in kako so bili določeni.