Mir in varnost

Organizacija združenih narodov (OZN ali ZN) je bila ustanovljena leta 1945, da bi » obvarovala bodoče rodove pred strahotami vojne«. Ohranjanje mednarodnega miru in varnosti je eden izmed osrednjih ciljev organizacije.

Ustanovna listina ZN daje Varnostnemu svetu primarno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.

Varnostni svet lahko za namen uresničevanja svojega poslanstva sprejme vrsto ukrepov, vključno z vzpostavitvijo mirovnih operacij ZN, kadar koli je mir ogrožen.

Varnostni svet se lahko odloči tudi za sankcije, kot na primer trgovinski embargo, da izsili svoje odločitve. Omenjeni organ ZN svoje odločitve sprejema z resolucijami.

V različnih fazah konflikta pridejo v poštev različni instrumenti ZN za ohranjanje miru. Pri tem ni jasne razmejitve med operacijami za preprečevanje konfliktov, za ustvarjanje miru, za ohranjanje miru, za izgradnjo miru in za vsiljevanje miru oziroma se različni tipi operacij med seboj prepletajo. Mirovne operacije so le redko omejene na eno vrsto dejavnosti.

Preprečevanje konfliktov in operacije za ustvarjanje miru

ZN uporabljajo diplomacijo in mediacijo kot politični orodji, s katerima državam pomagajo preprečevati konflikte in omogočiti njihovo mirno reševanje. Na krizna območja se pošilja odposlance ZN, ki pomagajo pri odpravljanju kriz in delujejo kot posrednik med sprtimi stranmi.

Generalni sekretar ZN lahko ponudi svoje »dobre usluge« za hitrejše reševanje določenega konflikta. Gre za posebne ukrepe, ki so izvedeni javno in zasebno, da bi se preprečilo nastanek, stopnjevanje ali širjenje mednarodnih sporov. Temelj tovrstnih ukrepov je neodvisnost, nepristranskost in integriteta generalnega sekretarja.

Civilno vodene politične misije se razpošlje na teren z mandatom, da spodbujajo dialog in sodelovanje med ljudstvi in znotraj njih, ter dosegajo spravo in demokratično vladavino v družbah, ki okrevajo od državljanske vojne.

K prizadevanjem za mir in preprečevanje konfliktov neposredno prispevajo tudi prizadevanja ZN na področju spodbujanja verodostojnih volitev po svetu.

Temelj delovanja je prepričanje, da so vzroki mnogih konfliktov politične narave, zato za odpravo konfliktov potrebujemo politične rešitve.

Operacije za ohranjanje miru

Operacije ZN za ohranjanje miru se uporablja, da bi se nudilo podporo pri izvajanju prekinitve ognja med državami ali izvajanju mirovnih sporazumov. Takšen namen je imela prva mirovna misija ZN, ki se imenuje Organizacija ZN za nadzor premirja (UNTSO). Ustanovljena je bila leta 1948, da bi nadzorovala spoštovanje sporazumov o premirju med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami. Podoben namen ima tudi mirovna misija ZN na Golanski planoti ( UNDOF).

Dandanes se od tovrstnih misij pogosto tudi pričakuje, da igrajo aktivno vlogo v prizadevanjih za ustvarjanje miru znotraj določene države in so vključene v dejavnosti za izgradnjo miru. Tako pride do kompleksnih večdimenzionalnih operacij za ohranjanje miru, ki vključujejo vojake, policijo in civiliste. Takšna je na primer mirovna misija ZN v Južnem Sudanu ( UNMISS). Te spremembe v vlogi operacij ZN za ohranjanje miru so se formalizirale v obliki reformnih dokumentov Oddelka ZN za mirovne operacije ( Brahimijevo poročilo, doktrina Capstone, Nov horizont).

Sodobne večdimenzionalne mirovne operacije krepijo politični proces, ščitijo civiliste, pomagajo pri razorožitvi, demobilizaciji in reintegraciji nekdanjih borcev, pomagajo pri organizaciji in izvedbi volitev, varujejo in krepijo človekove pravice ter pomagajo pri ponovni vzpostavitvi pravne države.

Operacije ZN za ohranjanje miru sledijo trem osnovnim načelom:

  • soglasju vseh strani v sporu;
  • nepristranskosti;
  • neuporabi sile, razen v primeru samoobrambe in obrambe mandata.

Kot že rečeno, v operacijah ZN za ohranjanje miru se sila lahko uporabi v primeru samoobrambe, obrambe mandata in zaščite civilistov, še posebej v primerih, ko določena država ni sposobna poskrbeti za varnost in ohraniti javni red.

Operacije za izgradnjo miru

Izkušnje iz preteklosti so ZN pripeljale do tega, da se vedno bolj osredotočajo na operacije za izgradnjo miru. V tem pogledu si prizadevajo zmanjševati tveganja, da v določeni državi pride do konflikta ali da se ponovno pojavi. V takšnih operacijah se krepi nacionalne zmogljivosti za obvladovanje konfliktov ter vzpostavlja temelje za trajni mir in razvoj.

Izgradnja trajnega miru v od vojne razdejanih družbah je največji izziv za svetovni mir in varnost. ZN so leta 2005 ustanovili Komisijo za izgradnjo miru, da bi izboljšali sposobnost prepoznavanja izzivov za izgradnjo miru in odzivanje nanje.

Razoroževanje

V letu 2010 so svetovni vojaški izdatki presegli 1,5 bilijona ameriških dolarjev. Potreba po kulturi miru in občutnemu zmanjšanju količine orožja po svetu še nikoli ni bila tako velika. Zmanjšati moramo količino vseh vrst orožja; jedrskega, konvencionalnega in kopenskih min.

Od ustanovitve ZN so bili cilji večstranskega razoroževanja in omejevanja orožja sestavni del prizadevanj za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Ti cilji si prizadevajo zmanjšati in sčasoma odpraviti jedrsko orožje, uničiti kemično orožje in krepiti prepoved biološkega orožja, hkrati pa še zaustaviti širjenje protipehotnih min, orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja.

Omenjena prizadevanja podpira več ključnih instrumentov ZN. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) je najbolj univerzalna od vseh večstranskih pogodb za razorožitev. Veljati je začela leta 1970. Konvencija o kemičnem orožju je začela veljati leta 1997, Konvencija o biološkem in toksičnem orožju pa 1975. Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov je bila sprejeta 1996, vendar še ni stopila v veljavo. Leta 1997 je bila sprejeta Konvencija o prepovedi protipehotnih min, ki je začela veljati leta 1999.

Ženske, mir in varnost

Ženske so še vedno v manjšini med vojaškimi silami in povzročitelji vojn, vendar zaradi vojn najbolj trpijo. Varnostni svet ZN je potrdil, da lahko vključevanje žensk in enakopravnost spolov v odločanju okrepi možnosti za trajen mir. V ta namen je bila soglasno sprejeta resolucija 1325 o ženskah, miru in varnosti. Resolucija je zgodovinski mejnik. Osredotoča se na položaj žensk v oboroženih spopadih in poziva k udeležbi žensk na vseh ravneh odločanja glede reševanja sporov in izgradnje miru.

Preprečevanje terorizma

Preprečevanje terorizma je v interesu vseh držav, pri čemer je ta izziv že desetletja na dnevnem redu ZN. Skoraj vsak teden se nekje po svetu zgodi teroristično dejanje. Terorizem se ne ozira na nedolžne ljudi, ki so se slučajno znašli ob napačnem času na napačnem mestu.

V okviru sistema ZN se je oblikovalo osemnajst univerzalnih instrumentov (štirinajst instrumentov in štirje amandmaji) proti mednarodnemu terorizmu. Vsak izmed njih se nanaša na točno določeno teroristično dejanje.

Globalna strategija ZN za boj proti terorizmu je bila sprejeta septembra 2006. Strategija pomeni prvi skupni strateški in operativni okvir za preprečevanje terorizma, o katerem so se sporazumele vse države članice ZN. Strategija je prav tako temelj za konkreten akcijski načrt preprečevanja terorizma. Opredeljuje razmere, ki ugodno vplivajo na širjenje terorizma, predlaga ukrepe za preprečevanje in boj proti terorizmu, spodbuja k sprejemanju ukrepov za krepitev zmogljivosti držav, da se spopadajo s terorizmom, krepi vlogo ZN pri preprečevanju terorizma in zagotavlja spoštovanje človekovih pravic pri preprečevanju terorizma.

Organizirani kriminal

Mednarodni organizirani kriminal obstaja v različnih oblikah; med drugim kot prepovedana trgovina z drogami, strelnim orožjem in celo ljudmi ter kot pranje denarja in korupcija. Organizirani kriminal se je razvil, preplavil svet in dosegel makroekonomske razsežnosti. Razvil se je do te mere, da že ogroža mir in varnost.

Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) poskuša preprečevati mednarodni organizirani kriminal. Hkrati je varuh Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in treh dodatnih protokolov; za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, proti tihotapljenju migrantov in proti nedovoljenemu trgovanju z orožjem.