Humanitarna pomoč

Tropical Storm Jeanne Devastates Haiti - UN Photo/Sophia Paris

 

Svetovni humanitarni vrh

Istanbul, 23. - 24. maj 2016

Prvi svetovni humanitarni vrh je pobuda generalnega sekretarja ZN Ban Ki-moona. Osnovni namen je najti boljše načine, kako zadovoljevati potrebe milijonov ljudi po svetu, ki so jih prizadejali konflikti in nesreče.

Vrh si prizadeva mobilizirati politično voljo svetovnih voditeljev za nadgradnjo globalnih ukrepov reševanja nekaterih največjih izzivov našega časa. Med slednje sodijo selitve, vedno bolj pogoste naravne nesreče, podnebne spremembe ter trajna vrzel med obsegom potreb in razpoložljivimi sredstvi za njihovo zadovoljevanje.

Z njim se bo povezalo vlade, humanitarne akterje, pomoči potrebne in zasebni sektor, da se najde učinkovite rešitve za najbolj pereče izzive našega časa. Reševali bomo življenja, lajšali trpljenje in v kriznih časih ohranjali človečnost.

Vrh ima tri glavne cilje:

  1. Ponovno potrditi našo vero v človečnost in humanitarna načela.
  2. Spodbuditi ukrepe in zaveze, ki bodo državam in skupnostim omogočile, da so na krize pripravljene, se nanje uspešno odzivajo in so hkrati nanje bolj odporne.
  3. Izmenjevati dobre prakse, ki pomagajo pri reševanju življenj po svetu, in v središče humanitarnih akcij postaviti pomoči potrebne ljudi za uspešno lajšanje njihovega trpljenja.


Ob naravnih nesrečah ali humanitarnih katastrofah so Združeni narodi na terenu ter zagotavljajo pomoč in podporo.

Preko obsežnega sistema specializiranih agencij, skladov in programov nudijo ljudem pomoč, kadar so se ti prisiljeni seliti zaradi vojn, vremena ali drugih naravnih nesreč. Takšni tragični dogodki vplivajo negativno na njihovo zdravje, zagotavljanje higiene, izobraževalni proces, preskrbo s hrano in bivalne razmere.

Po zaslugi Svetovnega programa za hrano (WFP) in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je hrana na razpolago tistim, ki bi drugače stradali. Po zaslugi Urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so vsem, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove na voljo taborišča in drugi objekti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pomaga zaščititi tiste, ki so razseljeni zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek. Omenjene nesreče pa povzročajo razsajanje bolezni. Sklad ZN za otroke (UNICEF) ob pomoči drugih organov, kot je na primer Mednarodna zveza Rešimo otroke ( International Save the Children Alliance), nudi izobraževanje otrokom, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Pri procesu obnove pomaga Program ZN za razvoj (UNDP).

Generalni sekretar ZN in njegovi predstavniki pomagajo pri pogajanju za tako imenovana "območja miru", območja kamor je mogoče dostaviti humanitarno pomoč za moške, ženske in otroke, ki so se znašli sredi vojne. Dostavo pomoči varujejo mirovne sile ZN.

Humanitarno pomoč sistema ZN nadzira in omogoča Urad za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA), ki ga vodi koordinator ZN za humanitarno pomoč. OCHA ima številne delovne naloge. Med drugim tudi zagotavlja najnovejše informacije o izrednih razmerah po svetu in razglaša mednarodne "skupne pozive" za zbiranje finančnih sredstev, s katerimi se omogoča nujno pomoč v izrednih razmerah.

Osrednji sklad za hitro odzivanje (CERF) je humanitarni sklad, ki ga je leta 2006 ustanovila Generalna skupščina ZN. Osrednji namen sklada je hitrejša in zanesljiva humanitarna pomoč tistim, ki so jih prizadele naravne nesreče in oboroženi spopadi. Sklad letno pridobi finančna sredstva preko prispevkov vlad, zasebnega sektorja, fundacij in posameznikov. Sklad predstavlja rezervna sredstva za izvajanje humanitarnih akcij.

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je v govoru ob prvem mednarodnem dnevu humanitarnih dejavnosti, 19. avgusta 2009, dejal: »Spomnimo se milijonov ljudi, ki računajo na nas zavoljo preživetja, milijarde ljudi, ki trpi zaradi lakote, več deset milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi naravnih nesreč in konfliktov, otrok, ki so umrli zaradi ozdravljivih bolezni, ter žensk in deklet, ki trpijo zaradi spolnega nasilja. Naštete probleme moramo rešiti pri njihovih vzrokih. Ampak dokler nam to ne uspe, so ogrožena življenja. Zato so aktivni humanitarci, ki pogumno drvijo nevarnosti nasproti in zavzeto pomagajo ljudem v stiski."

Ne nazadnje je sistem ZN aktiven tudi na področju preprečevanja katastrof, kadar je to mogoče, pa naj bo zanje kriv človek ali narava sama. Resen povzročitelj človeškega trpljenja so vojne in drugi konflikti. ZN si z diplomacijo prizadevajo preprečevati in reševati tragične vojne. Državam pomagajo vzpostaviti sisteme zgodnjega opozarjanja na naravne nesreče, ki omogočajo, da se lahko hitreje pripravijo nanje. ZN dajejo v ospredje tudi reševanje nevarnih klimatskih sprememb, ki povzročajo bolj pogoste in intenzivne »naravne« nesreče po vsem svetu.