Sporočila za javnost

Informativne narave - ni uradni dokument

UNIS/INF/430
2. november 2011

Sporočila za javnost UNDP

V letu 2011 pokriva indeks človekovega razvoja rekordnih 187 držav in ozemelj, pri čemer Norveško postavi v sam vrh lestvice, DR Kongo pa na zadnje mesto

ZDA, Republika Koreja in druge države so na lestvici HDI
padle zaradi povečanja neenakosti

KOPENHAGEN, 2. november (Informacijska služba ZN) - Danes je izšlo poročilo o človekovem razvoju, ki ga vsako leto pripravi Program Združenih narodov za razvoj (UNDP). Norveška, Avstralija in Nizozemska so v letu 2011 v samem vrhu lestvice indeksa človekovega razvoja (HDI), medtem ko so Demokratična republika Kongo, Niger in Burundi na dnu te lestvice zaradi dostopnosti zdravstva in izobrazbe ter porazdelitve dohodkov.

Združene države Amerike, Nova Zelandija, Kanada, Irska, Lihtenštajn, Nemčija in Švedska zaključijo listo desetih držav, ki so v letu 2011 najvišje na lestvici HDI. Če indeks prilagodimo glede na notranjo neenakost pri dostopu do zdravstva in izobrazbe ter porazdelitev dohodkov, potem nekaj najbogatejših držav izpade iz lestvice HDI najboljših 20; ZDA pade iz 4. na 23. mesto, Republika Koreja iz 15. na 32. in Izrael iz 17. na 25. mesto.

Padec Združenih držav Amerike in Izraela na indeksu HDI, ki je prilagojen glede na neenakost (IHDI), je predvsem posledica dohodkovne neenakosti, pri čemer na spremembo pozicije ZDA na lestvici vpliva tudi dostopnost zdravstva. Republika Koreja je na lestvici padla predvsem zaradi velikega izobrazbenega prepada med generacijami.

Spet druge države z upoštevanjem IHDI gredo po lestvici navzgor zaradi večje relativne notranje enakosti pri dostopu do zdravstva in izobrazbe ter porazdelitvi dohodkov; Švedska skoči iz 10. na 5. mesto, Danska iz 16. na 12. in Slovenija iz 21. na 14. mesto.

Indeks IHDI in dva druga sestavljena indeksa, in sicer indeks večdimenzionalne revščine ter indeks neenakosti po spolu, so bili zasnovani kot dopolnitev indeksa človekovega razvoja, ki temelji na nacionalnih povprečjih na področju izobrazbe, pričakovane življenjske dobe in dohodka na prebivalca. V letu 2011 pokriva HDI rekordnih 187 držav in ozemelj, pri čemer je bilo leta 2010 na lestvici 169 držav. Ta podatek kaže na delno izboljšanje dostopnosti podatkov za veliko majhnih otoških držav iz Karibov in Pacifika. Avtorji poročila o človekovem razvoju zato opozarjajo, da podatki iz leta 2011 niso neposredno primerljivi s podatki za leto 2010.

»Indeks človekovega razvoja, ki je prilagojen glede na neenakost, nam pomaga bolje oceniti stopnjo razvoja za vse segmente družbe, ne pa le za mitološko 'povprečno' osebo,« je dejal Milorad Kovačević, glavni statistik poročila o človekovem razvoju. »Menimo, da je pri naših izračunih dostop do zdravstva in izobrazbe prav tako pomembna kategorija kot višina dohodka, pri čemer podatki kažejo na veliko neenakost v številnih državah.«

Poročilo za 2011, z naslovom Trajnost in pravičnost: boljša prihodnost za vse, ugotavlja, da se je porazdelitev dohodka v večini sveta poslabšala. Latinska Amerika ostaja regija z najbolj neenako porazdelitvijo dohodkov, čeprav več držav, vključno z Brazilijo in Čilom, zmanjšuje notranje razlike med dohodki. Kljub temu poročilo za Latinsko Ameriko ugotavlja, da je regija glede na indeks IHDI, ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe in izobrazbe, bolj 'pravična' kot podsaharska Afrika in južna Azija.

Indeks IHDI za oceno porazdelitve dohodka ter različne stopnje pričakovane življenjske dobe in kvalitete izobrazbe znotraj določene države uporablja metodologijo, ki jo je razvil priznani britanski ekonomist Sir Anthony Barnes Atkinson. »Mi uporabljamo pristop Atkinsona za merjenje neenakosti na področju zdravstva, izobrazbe in dohodka, ker je takšen pristop bolj občutljiv za spremembe na spodnjem delu lestvice, kot pa je vsem znan Ginijev koeficient,« je dejal Kovačević.

Povprečne vrednosti HDI so se močno povečale od leta 1970; na svetovni ravni za 41 odstotkov in 61 odstotkov za države, ki imajo danes nizko vrednost HDI. To povečanje kaže na splošno izboljšanje razmer na področju zdravstva, izobrazbe in dohodkov. Podatki HDI za 2011, če jih primerjamo z zadnjimi petimi leti napredka, kažejo na določene trende: 72 držav je v obdobju od 2006 do 2011 izboljšalo svoj položaj, pri čemer vodi Kuba, ki je pridobila 10 mest in je sedaj na 51. mestu, Venezuela in Tanzanija sta vsaka pridobili po 7 mest in sta sedaj na 73. oziroma 152. mestu; prav tako je 72 držav zdrsnilo po lestvici navzdol, med drugim Kuvajt, ki je izgubil 8 mest in je na 63. mestu, ter Finska, ki je izgubila 7 mest in je pristala na 22. mestu.

Na zadnjih desetih mestih lestvice HDI so države iz podsaharske Afrike, in sicer Gvineja, Srednjeafriška republika, Sierra Leone, Burkina Faso, Liberija, Čad, Mozambik, Burundi, Niger in Demokratična republika Kongo.

Prebivalci držav, ki ležijo nizko na lestvici HDI, kljub doseženemu napredku še vedno trpijo zaradi nizkih dohodkov, omejenih možnosti za šolanje in pričakovane življenjske dobe, ki je daleč pod svetovnim povprečjem. Žal v teh državah ljudje pretežno umirajo zaradi bolezni, ki jih je v današnjih časih mogoče preprečiti in ozdraviti; na primer malarija in aids. V mnogih državah te probleme še dodatno krepi destruktivna zapuščina oboroženih spopadov. V Demokratični republiki Kongo, ki se v 2011 nahaja na dnu lestvice HDI, je v zadnjih letih zaradi vojskovanja in bolezni, ki so povezane z oboroženimi spopadi, umrlo že več kot tri milijone ljudi. Na preizkušnji je največja mirovna operacija ZN v zgodovini.

Indeks neenakosti po spolu

Indeks neenakosti po spolu (GII) kaže, da je Švedska vodilna na svetu na področju enakopravnosti spolov. Ta sestavljeni indeks meri stanje reproduktivnega zdravja, trajanje šolanja, parlamentarne predstavnike in udeležbo na trgu dela. Vodilni Švedski na lestvici neenakosti po spolu sledijo Nizozemska, Danska, Švica, Finska, Norveška, Nemčija, Singapur, Islandija in Francija.

Glede na indeks GII je Jemen na dnu lestvice izmed vključenih 146 držav, sledijo pa Čad, Niger, Mali, Demokratična republika Kongo, Afganistan, Papua Nova Gvineja, Liberija, Srednjeafriška republika in Sierra Leone. V Jemnu ima le 7,6 odstotkov žensk srednješolsko izobrazbo, v primerjavi s 24,4 odstotkov moških. Ženske imajo le 0,7 odstotkov sedežev v parlamentu in le 20 odstotkov žensk, ki so delovno sposobne, ima plačano obliko dela, pri čemer ima plačano obliko dela 74 odstotkov moških.

»V podsaharski Afriki prihaja do največjih razvojnih zaostankov zaradi razlik med spoloma pri dostopu do izobrazbe ter visoke stopnje umrljivosti mater in rodnosti mladostnikov,« pišejo avtorji poročila. »V južni Aziji ženske zaostajajo za moškimi v vsaki dimenziji indeksa GII, predvsem pa pri izobrazbi, nacionalnih parlamentarnih predstavnikih in delovni aktivnosti. Ženske v arabskih državah so prikrajšane predvsem zaradi neenake udeležbe v delovni sili (približno na polovici svetovnega povprečja) in nizke stopnje izobrazbe.«

Indeks večdimenzionalne revščine

Indeks večdimenzionalne revščine (MPI) preučuje dejavnike na ravni družine, kot so dostop do pitne vode, goriva za kuhalnike in zdravstvenih storitev, ki vsi skupaj dajejo bolj popoln vpogled v stopnjo revščine, kot pa bi ga dal samo dohodek.

Na podlagi indeksa MPI je okrog 1,7 milijarde ljudi iz 109-ih držav na pragu predhodnega desetletja, in sicer do leta 2010, živelo v t.i. večdimenzionalni revščini. To je skoraj ena tretjina skupne populacije teh držav, ki imajo skupaj okrog 5,5 milijarde prebivalcev. Kot primerjavo lahko vzamemo nekje 1,3 milijarde ljudi, ki po ocenah Združenih narodov živijo z 1,25 ameriškega dolarja na dan ali manj. To dohodkovno mejo za skrajno revščino uporabljajo ZN pri svojih milenijskih razvojnih ciljih, s katerimi si prizadevajo odpraviti tovrstno revščino do leta 2015.

Poročilo navaja, da ima Niger najvišji delež večdimenzionalno revnih, in sicer 92 odstotkov prebivalstva. Sledita Etiopija in Mali, pri čemer v prvi ta delež znaša 89 odstotkov, v drugi pa 87 odstotkov. Glede na indeks MPI se deset najbolj revnih držav nahaja v podsaharski Afriki. Kljub temu pa se glede na indeks MPI nahaja največje število večdimenzionalno revnih v južni Aziji, in sicer v Indiji, Pakistanu in Bangladešu.

Indeks MPI tudi daje vpogled v okoljske probleme v najbolj revnih gospodinjstvih, med drugim za onesnažen zrak v zaprtih prostorih in bolezni zaradi onesnaženih vodnih virov. Poročilo ugotavlja, da si več kot 90 odstotkov večdimenzionalno revnih iz južne Azije in podsaharske Afrike ne more privoščiti namenskih goriv za kuhanje, ampak uporabljajo predvsem drva, medtem ko jih okoli 85 odstotkov nima ustreznih osnovnih sanitarij.

***

Indeks človekovega razvoja (HDI): indeks HDI se objavlja vsako leto od 1990 naprej, ko je bilo prvič objavljeno poročilo o človekovem razvoju kot alternativna oblika merjenja razvoja posamezne države. Indeks dopolnjuje ekonomsko oceno napredka, kamor sodi bruto domači proizvod. Vrednosti HDI se vsako letno ponovno preračunajo z uporabo najnovejših mednarodno primerljivih podatkov za zdravstvo, izobrazbo in dohodke. Indeks IHDI, ki je prilagojen glede na neenakost, je bil uveden skupaj z indeksom neenakosti po spolu (GII) in indeksom večdimenzionalne revščine (MPI) v lanskem poročilu o človekovem razvoju, da bi se dopolnil prvotni indeks HDI, ki kot sestavljeno merilo državnih povprečij ne odraža notranje neenakosti. Zaradi pomanjkanja podatkov ti sestavljeni indeksi ne vključujejo še drugih dejavnikov, ki so prav tako pomembni za človekov razvoj; sem sodi delovanje civilne družbe, okoljska trajnost ter kakovost izobraževanja in zdravstvenih standardov.

POROČILO: vsakoletno poročilo o človekovem razvoju je uredniško neodvisna publikacija Programa Združenih narodov za razvoj. Za brezplačen prenos poročila o človekovem razvoju za leto 2011, ki je na voljo v desetih jezikih, vključno z dodatnimi referenčnimi materiali za posamezne indekse in specifične regionalne podatke obiščite: hdr.undp.org

PROGRAM ZDRUŽENIH NARODOV ZA RAZVOJ (UNDP): UNDP sodeluje s posamezniki na vseh ravneh družbe, da pomaga zgraditi države, ki lahko prestanejo krizne trenutke. Hkrati tudi usmerja in vzdržuje takšen napredek, ki izboljšuje kvaliteto življenja vseh ljudi. Deluje na terenu v 177-ih državah in ozemljih. Poseduje globalno perspektivo in lokalni vpogled, da lahko pomaga pri opolnomočenju ljudi in gradnji prilagodljivih držav. Za več informacij obiščite: www.undp.org

* *** *

Za dodatne informacije se lahko obrnete na:

William Orme
Telefon: (+1-212) 906 6763
Mobilni: (+1-917) 607 1026
E-pošta: william.orme[at]undp.org

Carolina Azevedo
Telefon: (+1-212) 906 6127
Mobilni: (+1-917) 213 0617
E-pošta: carolina.azevedo[at]undp.org

Botagoz Abdreyeva
Telefon: (+1-212) 906 3690
E-pošta: botagoz.abdreyeva[at]undp.org