Sporočila za javnost

Informativne narave - ni uradni dokument

UNIS/INF/392
4. november 2010

Poročilo o človekovem razvoju za leto 2010: 40-letne analize trendov razvoja so pokazale, da revne države hitreje dosegajo napredek kot ostale države

Poročilo UNDP ob svoji dvajseti obletnici ugotavlja, da izobrazba ni odvisna od dohodkov in prepoznava dolgoročen napredek v zdravstvu; vpeljuje tudi nove indekse za neenakost med spoloma, neenakost na splošno in revščino

NEW YORK/DUNAJ, 4. november (Informacijska služba ZN) - Večina držav v razvoju je v zadnjih desetletjih dosegla izjemen in pogosto podcenjen napredek na področju zdravstva, izobraževanja in osnovnega življenjskega standarda. Podrobna dolgoročna analiza sprememb indeksa človekovega razvoja (Human Development Index) iz poročila o človekovem razvoju za leto 2010 odkriva, da so prav najrevnejše države dosegle največji napredek. Poročilo je izšlo prav danes.

Poročilo o človekovem razvoju za leto 2010 tudi kaže, da se stopnje razvoja med državami precej razlikujejo med seboj. Nekatere države celo izgubljajo tla pod nogami že od leta 1970. Poročilo uvaja tri nove indekse, ob svoji 20. obletnici prve izdaje pa opozarja na zaskrbljujočo mero neenakosti znotraj držav in med njimi, na veliko mero neenakosti med ženskami in moškimi pri številnih kazalnikih razvoja ter na razširjenost večdimenzionalne revščine v južni Aziji in podsaharski Afriki.

Poročila o človekovem razvoju, ki jih vsako leto od leta 1990 naprej naroči Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), so uredniško neodvisna od UNDP.

Poročilo za leto 2010, ki nosi naslov 'Resnično bogastvo držav: možnosti za človekov razvoj', so danes objavili generalni sekretar ZN Ban Ki-moon, administratorka UNDP Helen Clark in Nobelov nagrajenec Amartya Sen, kateremu je ekonomist Mahbub ul Haq, ustanovitelj serije poročil, pomagal oblikovati indeks človekovega razvoja za prvo poročilo o človekovem razvoju leta 1990. Dobro je vedeti, da se poročilo o človekovem razvoju in indeks človekovega razvoja ukvarjata le z ekonomskimi dejavniki za doseganje razvoja na nacionalni ravni, hkrati pa sta postavila konceptualne temelje za opredelitev milenijskih razvojnih ciljev ZN. Tako smo prišli do doslednega globalnega spremljanja napredka v zdravstvu, šolstvu in splošnem življenjskem standardu.

"Poročila o človekovem razvoju so spremenila način, kako razumemo svet," je danes poudaril Ban Ki-moon. "Spoznali smo, da je gospodarska rast sicer zelo pomembna, ampak na koncu šteje le razporejanje nacionalnih prihodkov, ki vsem ljudem dajejo možnost za daljše, bolj zdravo in produktivno življenje."

Prvo poročilo o človekovem razvoju je vpeljalo pionirski indeks človekovega razvoja, pri čemer je analiziralo kazalnike razvoja iz prejšnjih desetletij. Sklepna ugotovitev je bila, da "ni avtomatične povezave med gospodarsko rastjo in človekovim razvojem." Poročilo za leto 2010 podaja temeljit pregled dolgoročnih trendov razvoja od leta 1970 naprej in vključuje kazalnike indeksa človekovega razvoja za večino držav. Dokazano je, da ni dosledne korelacije med gospodarsko uspešnostjo določene države in napredkom pri nepridobitnih področij indeksa človekovega razvoja, kot sta področje zdravstva in izobraževanja.

Helen Clark je ob tem povedala: "Poročilo kaže, da so ljudje danes bolj zdravi, bolj bogati in bolj izobraženi, kot pa so bili v preteklosti. Čeprav vsi trendi niso pozitivni, obstaja veliko stvari, ki jih lahko storijo države, da bi izboljšale življenja ljudi, četudi vladajo neugodne razmere. To zahteva pogumno lokalno oblast, kot tudi nenehno ukrepanje s strani mednarodne skupnosti."

Analiza poročila za države, pri katerih so na voljo popolni podatki indeksa človekovega razvoja za zadnjih 40 let, na splošno prikazuje, da se je pričakovana življenjska doba iz 59 let v letu 1970 povzpela na 70 let v letu 2010, vpis v šolo pa se je iz samo 55 odstotkov vseh osnovno- in srednješolskih otrok povzpel na 70 odstotkov. Povprečni bruto domači proizvod na prebivalca se je v tem času podvojil na več kot 10.000 ameriških dolarjev. Ljudje v vseh regijah si delijo ta napredek, čeprav v različnem obsegu. Kot primer lahko damo pričakovano življenjsko dobo, ki seje v arabskih državah med 1970 in 2010 povečala za 18 let, v podsaharski Afriki pa samo za osem let. Študija vključuje 135 držav, ki skupaj obsegajo 92 odstotkov svetovnega prebivalstva.

"Z novimi podatki in opravljeno analizo naši rezultati že od samega začetka potrjujejo dve glavni predpostavki poročila o človekovem razvoju: človekov razvoj se razlikuje od gospodarske rasti in znaten napredek je možen tudi brez hitre rasti," je dejal Jeni Klugman, vodilni avtor poročila. "Prav tako smo pridobili nova spoznanja o najbolj uspešnih državah in različne vzorce doseganja napredka."

V poročilu za leto 2010 je izpostavljenih tudi 10 držav, ki so v zadnjih 40-ih letih med preučevano skupino 135 držav najbolj izboljšale svoj indeks človekovega razvoja. V vodstvu je Oman, ki je svoje prihodke iz energetike desetletja vlagal v področji izobraževanja in javnega zdravstva.

Na lestvici desetih najbolj uspešnih držav so še Kitajska, Nepal, Indonezija, Savdska Arabija, Laos, Tunizija, Južna Koreja, Alžirija in Maroko. Neverjetno je, da je Kitajska edina država, ki je prišla na seznam desetih najbolj uspešnih držav samo zaradi svojega uspeha pri povečanju dohodkov. Skupina teh držav je v indeksu človekovega razvoja najbolj napredovala na področju zdravstva in izobraževanja. Med naslednjimi desetimi najbolj uspešnimi državami, ki so bistveno izboljšale svoj indeks človekovega razvoja v zadnjih 40-ih letih, je kar nekaj držav z nizkimi prihodki. Ponavadi se jih ne opisuje kot "zgodbe o uspehu", še navaja poročilo. Med omenjenimi je na enajstem mestu Etiopija, na petnajstem Kambodža in na osemnajstem Benin. Vse tri naštete države so dosegle bistven napredek na področju izobraževanja in javnega zdravstva.

Če pogledamo napredek povsem na splošno, ugotovimo, da so razlike med državami izjemne. V zadnjih 40-ih letih je petindvajseterica najmanj uspešnih držav dosegla le 20-odstotno izboljšanje indeksa človekovega razvoja, medtem ko je deset najbolj uspešnih držav v povprečju doseglo 54-odstotno povečanje indeksa. Če vzamemo prvo četrtino držav iz dna lestvice indeksa človekovega razvoja, ugotovimo, da so slednje od leta 1970 bolj napredovale kot pa tiste iz vrha lestvice. V povprečju so svoj indeks izboljšale za 61 odstotkov. Avtorji poročila izpostavljajo, da slednje prikazuje različne poti razvoja v posameznih državah, hkrati pa podatki iz poročila dokazujejo, da ni ene same formule za doseganje trajnostnega razvoja.

Regija z najhitrejšim porastom indeksa človekovega razvoja od leta 1970 je vzhodna Azija, vodilno vlogo pa imata Kitajska in Indonezija. Arabske države so tudi dosegle velik napredek, saj imajo med dvajseterico najbolj uspešnih držav, ki so v zadnjih 40-ih letih najbolj izboljšale svoj indeks človekovega razvoja, osem svojih predstavnikov. Veliko držav iz podsaharske Afrike in nekdanje Sovjetske zveze zaostaja, vendar v glavnem zaradi posledic aidsa, konfliktov, gospodarskih preobratov in drugih dejavnikov. Pričakovana življenjska doba se je zadnjih 40-ih letih zmanjšala v treh državah nekdanje Sovjetske zveze, in sicer v Belorusiji, Ukrajini in Ruski federaciji. Prav tako se je pričakovana življenjska doma zmanjšala tudi v šestih državah v podsaharski Afriki, in sicer v Demokratični republiki Kongo, Lesotu, Južni Afriki, Svaziju, Zambiji in Zimbabveju.

Prevladujoči trend v pričakovani življenjski dobi po svetu je na točki zbliževanja, saj se povprečna življenjska doba v najbolj revnih državah vse bolj približuje tisti v razvitih državah. Kar se tiče dohodkov pa smo priča razhajanju, saj večina bogatih držav enakomerno bogati, medtem ko se trajnostna rast mnogim revnim državam izmika.

"Zaznavamo velik napredek, vendar spremembe v zadnjih nekaj desetletjih nikakor niso bile samo pozitivne," pišejo avtorji poročila. "Nekatere države so utrpele hude zastoje v razvoju, predvsem na področju zdravstva. Včasih se je lahko v samo parih letih izbrisal napredek, ki je bil dosežen v večih desetletij. Gospodarska rast je bila zelo neenaka, in sicer tako med državami, ki so dosegale hitro rast, kot v skupinah držav, ki so dosegale zmerno rast. Vrzel v človekovem razvoju po svetu se sicer zmanjšuje, vendar ostaja še vedno ogromna."

Indeks človekovega razvoja za leto 2010 vsebuje nove kazalnike za neenakost med spoloma, neenakost na splošno in revščino

Letošnje poročilo v indeks človekovega razvoja vključuje nove načine razvrščanja, ki uvajajo spremembe pri številnih ključnih kazalnikih. V deseterici najbolje ocenjenih držav na lestvici indeksa človekovega razvoja za leto 2010 so Norveška, Avstralija, Nova Zelandija, Združene države Amerike, Irska, Liechtenstein, Nizozemska, Kanada, Švedska in Nemčija. Na dnu lestvice 169 držav indeksa človekovega razvoja za leto 2010 pa so Mali, Burkina Faso, Liberija, Čad, Gvineja Bissau, Mozambik, Burundi, Niger, Demokratična republika Kongo in Zimbabve.

Razvrščanje držav glede na indeks človekovega razvoja sedaj poteka na vsakih pet let, ki se opredeljuje kot primerjalno obdobje, torej ne več na letni ravni, saj se tako lahko bolje ujame dolgoročne trende razvoja. Zaradi metodoloških izboljšav formul izračuna indeksa človekovega razvoja podatki za leto 2010 niso neposredno primerljivi s tistimi iz prejšnjih poročil.

Poročilo o človekovem razvoju za leto 2010 nadaljuje tradicijo inovacij na področju merjenja indeksa človekovega razvoja, in sicer z uvajanjem novih kazalnikov, ki obravnavajo ključne dejavnike razvoja in neposredno niso izraženi preko samega indeksa, med drugim:

Za neenakost prilagojeni indeks človekovega razvoja

Letošnje poročilo prvič preučuje podatke indeksa človekovega razvoja skozi objektiv neenakosti in tako meri spremembe indeksa z namenom, da prikaže razlike v prihodkih, stanju javnega zdravstva in izobraževanju. "Indeks človekovega razvoja je sestavljen iz povprečij na državni ravni, ampak skriva razlike znotraj posameznih držav. Iz tega razloga ta prilagoditev glede na neenakost zagotavlja bolj popolno sliko blaginje ljudi," je dejal Jeni Klugman.

Indeks neenakosti med spoloma

Poročilo za leto 2010 uvaja novo merilo za neenakost med spoloma, pri čemer vključuje stopnjo umrljivosti mater in zastopanost žensk v parlamentih. "Indeks neenakosti med spoloma je namenjen merjenju negativnega vpliva človekovega razvoj na globoke družbene in ekonomske razlike med moškimi in ženskami," je dejal Klugman. Indeks izračunava izgube v indeksu človekovega razvoja na državni ravni zaradi neenakosti med spoloma. Nizozemska po tem indeksu dosega najboljše rezultate, Jemen pa najslabše.

Indeks večdimenzionalne revščine

Poročilo uvaja novo merilo večdimenzionalne revščine, ki dopolnjuje ocene revščine na podlagi dohodka, pri čemer se gleda še na številne druge dejavnike na ravni gospodinjstev; od osnovnih življenjskih pogojev do dostopa do šolstva, čiste vode in zdravstvene oskrbe. Po ocenah okoli 1,7 milijarde ljudi, kar predstavlja tretjino prebivalcev 104-ih držav, ki so vključene v indeks večdimenzionalne revščine, živi v večdimenzionalni revščini, kar je več od ocenjenih 1,3 milijarde, ki živijo z 1,25 ameriškega dolarja na dan ali manj.

Letošnje poročilo poziva k nadaljnjim raziskavam in doseganju bolj kvalitetnih podatkov za prepoznavanje izzivov na drugih pomembnih vidikih človekovega razvoja, vključno s političnim opolnomočenjem in okoljsko trajnostjo.

Za spodbujanje nadaljnjih inovacij je urad, ki je odgovoren za pripravo poročila, na 20. obletnico poročila ponovno vzpostavil svojo spletno stran ( hdr.undp.org) z obsežnimi novimi podatkovnimi viri, revidiranimi statističnimi profili vseh držav članic ZN in interaktivnimi orodji, vključno z aplikacijo "naredi si svoj indeks", ki je namenjena obiskovalcem strani.

Amartya Sen v svojem uvodu novega poročila piše naslednje: "Dvajset let po objavi prvega poročila o človekovem razvoju obstaja veliko razlogov za slavje, če pomislimo na dosedanje dosežke. Kljub temu se moramo še naprej osredotočati na načine in sredstva, kako izboljšati vrednotenje starih težav ter kako prepoznavati nove grožnje, ki lahko ogrozijo človekovo blaginjo in svobodo, da se lahko nanje uspešno odzovemo.

***

Na Dunaju bo 25. novembra potekala panelna razprava o poročilu, in sicer ob 18. uri v prostorih zunanjega ministrstva in Društva za Združene narode za Avstrijo, Reitschulgasse 2/2, 1010 Dunaj. Ločeno povabilo na omenjeni dogodek bo kmalu izdano.

Za več informacij o 20. obletnici poročila o človekovem razvoju in za celovite materiale, ki so namenjeni medijem, obiščite: hdr.undp.org

NA KRATKO O TEM POROČILU: Od svoje vzpostavitve leta 1990 naprej daje poročilo o človekovem razvoju svež vpogled v nekatere najbolj pereče izzive, s katerimi se sooča človeštvo. Poročilo o človekovem razvoju je neodvisna letna publikacija Programa Združenih narodov za razvoj. Jeni Klugman je glavni avtor poročila za leto 2010. Poročilo je prevedeno v več kot ducat jezikov in letno izide v več kot 100-ih državah. Objavi ga v angleškem jeziku založba Palgrave Macmillan. Celotno besedilo za leto 2010 in vsa predhodna poročila od leta 1990 se lahko prenesejo brezplačno iz uradne spletne strani poročila ( hdr.undp.org ) in so na voljo v glavnih jezikih ZN.

NA KRATKO O UNDP: UNDP je globalno omrežje ZN, ki je odgovorno za razvoj. Zavzema se za spremembe in povezovanje držav. Izvaja izmenjavo znanja in izkušenj ter zagotavlja sredstva, s katerimi pomaga ljudem po svetu, da si ustvarijo boljši jutri. Deluje na terenu, in sicer v 166-ih državah. S skupnimi močmi išče rešitve za nacionalne in globalne izzive razvoja. Za dodatne informacije obiščite: www.undp.org

* *** *

Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na:

Sonja Wintersberger
Namestnica direktorja,
Informacijska služba Združenih narodov na Dunaju (UNIS)
Telefon: (+43-1) 26060-3430
Mobilni telefon: (+43-699) 1459-3430
E-pošta: sonja.wintersberger@unvienna.org