Sporočila za javnost

UNIS/INF/232
6. septembra 2007

Osnovni podatki

62. zasedanje Generalne skupščine

Zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov se prične 18. septembra 2007

Pričetek 18. septembra 2007

Dunaj, 6. septembra (Urad Združenih narodov za informiranje) -- Generalna skupščina (GS) Združenih narodov (ZN) bo 18. septembra, na sedežu ZN v New Yorku, pričela svoje 62. zasedanje. Vsakoletna splošna razprava, ki je namenjena izjavam najvišjih predstavnikov držav članic se bo začela v torek, 25. septembra 2007.

Med 62. zasedanjem, ki bo trajalo do sredine septembra 2008, se bo zvrstilo kar nekaj velikih dogodkov. Generalni sekretar 24. septembra organizira dogodek na visoki ravni z naslovom: "Prihodnost v naših rokah: "problem vodstva na področju podnebnih sprememb". Po končani splošni razpravi bo Generalna skupščina 4. in 5. oktobra sklicala dialog na visoki ravni o medverskem in medkulturnem razumevanju in sodelovanju za mir. Dialog na visoki ravni o financiranju za razvoj bo potekal 22. in 23. oktobra. 11. in 12. decembra pa bo sklicano komemorativno plenarno srečanje na visoki ravni, ki bo posvečeno pregledu izida 27 izredne seje o otrocih. Med glavnimi temami, o katerih bo skupščina na zasedanju razpravljala, so:

  •        podnebne spremembe;
  •        financiranje za razvoj;
  •        implementacija protiteroristične strategije;
  •        reforma upravljanja;
  •       pregled ukrepov za uresničitev mednarodno sprejetih milenijskih razvojnih ciljev.

 

Generalna skupščina bo tudi nadaljevala z razpravo o vprašanjih, povezanih z reformo Varnostnega sveta, skladnostjo delovanja celotnega sistema, revitalizacijo Generalne skupščine, trajnostnim razvojem in HIV/aidsom.

Forum za multilateralna pogajanja

Generalna skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema središčni položaj v Združenih narodih kot ključni posvetovalni in predstavniški organ in tudi organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo vseh 192 držav članic Združenih narodov in predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina. Skupščina igra pomembno vlogo pri razvoju in vzpostavitvi standardov in kodifikaciji mednarodnega prava. Sestaja se na rednih zasedanjih vsako leto od septembra do decembra in nato po potrebi.

Naloge in pravice Generalne skupščine

Naloge in pravice GS ZN, kot jih določa Ustanovna listina ZN so:

  • preučevanje in dajanje priporočil glede splošnih načel sodelovanja za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, med drugim tudi načel, ki se nanašajo na razorožitev;
  • razpravljanje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter, razen v primeru, da o sporu ali situaciji razpravlja Varnostni svet, dajanje priporočil glede vseh takih vprašanj;
  • razpravljanje, z enako izjemo, in dajanje priporočil o vseh vprašanjih ali vseh zadevah, ki sodijo v okvir Ustanovne listine, ali ki se nanašajo na pravice in naloge kateregakoli izmed organov ZN;
  • vzpodbujanje proučevanja in dajanje priporočil z namenom, da se razvija mednarodno sodelovanje na političnem področju in da se spodbujata progresivni razvoj mednarodnega prava in kodifikacija tega prava, da se pomagajo uveljavljati človekove pravice in temeljne svoboščine in da se razvija mednarodno sodelovanje na ekonomskem, socialnem, humanitarnem, kulturnem, izobraževalnem in zdravstvenem področju;
  • dajanje priporočil za miroljubno zgladitev katerekoli situacije, ki bi lahko škodovala prijateljskim odnosom med narodi;
  • sprejemanje in pretresanje letnih in posebnih poročil Varnostnega sveta in drugih organov ZN;
  • pretresanje in odobravanje proračuna ZN in določanje finančnih prispevkov držav članic;
  • izvolitev nestalnih članic Varnostnega sveta in članic drugih svetov in organov ZN in, na priporočilo Varnostnega sveta, imenovanje Generalnega sekretarja.

Kadar Varnostni svet v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali dejanja agresije, zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati, lahko Generalna skupščina ukrepa v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej »Izredne seje in nujne izredne seje« spodaj).

Skupščina je pooblaščena samo za dajanje nezavezujočih priporočil državam o mednarodnih zadevah, ki so v njeni pristojnosti. In vendar je Generalna skupščina začetnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih pobud, ki so vplivale na življenja milijonov ljudi povsod po svetu. Milenijska deklaracija, sprejeta leta 2000 in Sklepni dokument svetovnega vrha 2005 predstavljata mejnika in odražata obvezo držav članic za dosego specifičnih ciljev za dosego miru, varnosti in razorožitve kot tudi razvoja in odprave revščine, zaščito človekovih pravic in uveljavljanje vladavine prava, zaščito skupnega okolja, osredotočenje na posebne potrebe Afrike in okrepitev Združenih narodov.

Težnja po soglasju

Vsak član Generalne skupščine ima po en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, ter izvolitev nestalnih članic Varnostnega sveta. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo s preprosto večino.

V zadnjih letih je poseben poudarek na doseganju soglasja, namesto sprejemanja odločitev z uradnim glasovanjem, kar okrepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko, po posvetovanju in dosegu dogovora z delegacijami, predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja.

 »Follow-up« svetovnemu vrhu 2005

V skladu z Milenijsko deklaracijo in Sklepnim dokumentom svetovnega vrha 2005 je skupščina ustanovila dve novi pomožni telesi: Komisijo za izgradnjo miru in Svet za človekove pravice. Sprejela je protiteroristično strategijo in številne ukrepe za okrepitev Ekonomskega in socialnega sveta in reformo Sekretariata. Za nekatere ostale zadeve - kot so implementacija protiteroristične strategije, nadaljnja prizadevanja za zagotovitev skladnosti delovanja celotnega sistema, institucionalni okvir za okoljsko delovanje in tudi reforma upravljanja in Sekretariata - se pričakuje, da bodo o njih razpravljali tudi v teku 62. zasedanja.

Revitalizacija delovanja Generalne skupščine

V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena trudu, da se izboljša delovanje Generalne skupščine. Na 58. zasedanju je bilo to postavljeno v ospredje, na naslednjih zasedanjih pa so se nadaljevala prizadevanja za poenostavitev dnevnega reda in povečanje njegove učinkovitosti, izboljšanje postopkov in načina dela Glavnih odborov in okrepitev vloge Splošnega odbora, okrepitev vloge in pooblastil predsednika GS ter pregled vloge GS pri izboru Generalnega sekretarja.

Na 62. zasedanju je skupščina sprejela tekst, ki je bil dodan k resoluciji 60/286, sprejeti 8. septembra 2006, ki med drugim spodbuja organiziranje neformalnih razprav o tekočih zadevah, ki so ključnega pomena za mednarodno skupnost. Tekst, ki ga je predlagala ad hoc delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine, je predsednika GS pozval k predlaganju tem za te razprave. V teku 61. zasedanja so bile sklicane štiri neformalne razprave: o partnerstvu za uresničitev milenijskih razvojnih ciljev; o enakopravnosti spolov in povečanju pravic žensk; o civilizacijah in izzivih za mir; ter o podnebnih spremembah kot globalnemu izzivu.

Izvolitev predsednika in podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujočih glavnim odborom

Kot rezultat revitalizacije svojega delovanja in v skladu s pravilom št. 30 svojega poslovnika Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom vsaj tri mesece pred začetkom novega zasedanja. Tako se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem.

Splošni odbor

Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov GS in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela.

Vloga Splošnega odbora se je v zadnjih zasedanjih še okrepila z neformalnimi srečanji, odprtimi za vse države članice, o določenih vprašanjih, o katerih razpravlja GS, ali ki se nanašajo na delo GS.

Odbor za poverilnice

Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.

Splošna razprava

Na 62. zasedanju se bo vsakoletna splošna razprava, ki državam članicam daje priložnost, da povedo svoja mnenja o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih, začela v torek, 25. septembra in bo trajala do srede, 3. oktobra 2007. Istočasno bo potekala razprava v okviru splošne teme: »odziv na podnebne spremembe«, ki jo je predlagal predsednik 62. zasedanja. Navada, da se za razpravo izbere določeno globalno vprašanje sega nazaj do leta 2003, ko se je Generalna skupščina odločila vpeljati to novost v okviru prizadevanj za okrepitev svoje vloge in pooblastil (resolucija 58/126, sprejeta decembra 2003). Namesto običajnih devet delovnih dni (v skladu z resolucijo 57/301, sprejeto marca 2003) bo letošnja splošna razprava trajala sedem delovnih dni, kar bo omogočilo sklicanje dialoga na visoki ravni o medverskem in medkulturnem razumevanju in sodelovanju za mir, ki bo potekal 4. in 5. oktobra 2007. Generalni sekretar bo svoje poročilo o delu Organizacije predstavil neposredno pred splošno razpravo, kar je običaj, ki se je začel na 52. zasedanju.

Šest glavnih odborov

Z zaključkom splošne razprave se začne razprava o bistvenih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj s katerimi se ukvarja (na 61. zasedanju na primer je dnevni red sestavljalo 156 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov, ki o njih razpravlja, kjer je to mogoče uskladi različne pristope držav in potem na plenarni seji GS predlaga osnutke resolucij in sklepe.

Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor) se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti. Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor) obravnava različne politične teme, ki jih ne obravnava noben izmed drugih odborov ali plenarno zasedanje, in vprašanja povezana z dekolonizacijo. Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor) se ukvarja z ekonomskimi temami. Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor) obravnava socialne in humanitarne zadeve. Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor) se ukvarja z administracijo in proračunom Združenih narodov, medtem ko Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor) obravnava mednarodne pravne zadeve.

O nekaterih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in razmere na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in ukrepa na plenarnih sejah.

Delovne skupine Generalne skupščine

V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj podrobno osredotočajo na pomembna vprašanja in skupščini priporočajo ukrepe. Delovna skupina za vprašanje pravične zastopanosti in povečanja članstva v Varnostnem svetu, ki jo je ustanovila resolucija GS 48/26, sprejeta 3. decembra 1993, je delovala še med 61. zasedanjem. Ta delovna skupina bo najverjetneje svojo delo nadaljevala tudi med 62. zasedanjem.

Regionalne skupine

Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinskoameriške in karibske države, in zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za 62. zasedanje je bil predsednik izvoljen iz skupine vzhodnoevropskih držav.

Izredne seje in nujne izredne seje

Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.

V 61. letih obstoja je Generalna skupščina sklicala 27 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, kar vključuje palestinsko vprašanje, financiranje Združenih narodov, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in HIV/AIDS. Zadnja, 27. izredna seja Generalne skupščine, ki je trajala od 8. do 10. maja 2002, je bila posvečena otrokom.

Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri obravnavanju katerih Varnostni svet ni bil zmožen ukrepati: Madžarska (1956), Suez (1956), Bližnji vzhod (1958 in 1967), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo začasno odložiti in pooblastiti predsednika skupščine, da razpravo na željo držav članic znova odpre.

Izvajanje dela Generalne skupščine

Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo:

  • Odbori in druga telesa, ki jih Generalna skupščina ustanavlja za proučevanje in poročanje o posameznih zadevah, kot so na primer razorožitev, vesolje, mirovne operacije, ekonomski razvoj, okolje in človekove pravice;
  • Sekretariat Združenih narodov - Generalni sekretar in njegovo osebje mednarodnih javnih uslužbencev.

* *** *