Sporočila za javnost

UNIS/INF/185
7. december 2006

V LUČI PRIKRAJŠANJA DEKLARACIJA ZVENI PRAZNO, MENI GENERALNI SEKRETAR V SPOROČILU OB MEDNARODNEM DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC

Dunaj, 7. december (Urad Združenih narodov za informiranje) -- Prizadevanja za odpravo revščine predstavljajo osrednji moralni izziv našega časa. Uveljavljanje splošnih človekovih pravic lahko utre pot temu cilju.

Osnovne človekove pravice - pravica do primerne življenjske ravni, hrane in osnovne zdravstvene oskrbe; pravica do izobrazbe ali primernega dela; pravica do nediskriminacije - so natanko to, kar najrevnejši na svetu najbolj potrebujejo. Vendar zaradi svojega šibkega položaja niso zmožni doseči ali zaščititi teh "splošnih" pravic. Posledično so človekove pravice ogrožene kjerkoli in kadarkoli moški, ženska ali otrok živi v skrajni revščini.

Če želimo človekove pravice obravnavati resno, moramo nazorno pokazati, da resno obravnavamo prikrajšanje. Kot predlaga tema letošnjega mednarodnega Dneva človekovih pravic, moramo na poziv k boju proti revščini odgovoriti kot na "obvezo in ne kot miloščino".

Vsak izmed nas bi moral doumeti, da pravice, ki so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic, milijonom ljudi tega sveta, ki jih mučijo bolezni in lakota - dokler nimajo učinkovite pomoči - ne pomenijo veliko. Priznati si moramo, da kjerkoli se celotna družina prebija z manj kot dolarjem na dan, ali otroci umirajo zaradi pomanjkanja osnovne oskrbe življenjskega pomena, ima deklaracija, v najboljšem primeru prazen zven.

Gledati revščino iz vidika človekovih pravic stopnjuje našo moralno obvezo k dejanjem. Vendar prinaša tudi druge prednosti. Ker norme človekovih pravic poudarjajo pravice posameznika, lahko pristop, ki temelji na pravicah okrepi in usposobi revne. Državljanom na vseh ravneh lahko pomaga, da pridobijo znanje in položaj, ki ga potrebujejo za sodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njihova življenja. Lahko osredotoča pozornost na smiselne in trajnostne procese, ki ponujajo upanje za dolgoročni razvoj. In lahko nas spodbudi k temu, da naših uspehov ne bomo več merili samo z višino dohodkov, ampak z pravico do polnega in prijetnega življenja, ki jo ljudje uživajo.

Danes gredo razvoj, varnost in človekove pravice z roko v roki; nobena ne more napredovati  brez ostalih dveh. Vsakdo, ki zagovarja človekove pravice, vendar ne naredi ničesar glede človekove varnosti in človekovega razvoja - ali obratno, ruši svojo kredibilnost kot tudi svoja načela. Zato spregovorimo z enim glasom in zagotovimo, da bo pravica do dostojanstvenega življenja, do življenja brez pomanjkanja in brez strahu resnično nekaj pomenila za tiste, ki to najbolj potrebujejo.

* *** *