Sporočila za javnost

UNIS/INF/139
19. april 2006

Nove članice EU si želijo visoko izobraženih migrantov

DUNAJ, 19. april (Urad Združenih narodov za informiranje) - Osrednja tema pred kratkim izdanega Poročila Generalnega sekretarja Združenih narodov o nadzoru svetovnega prebivalstva je mednarodna migracija v povezavi z razvojem. Poročilo govori o demografskih, socialnih in gospodarskih vidikih mednarodne migracije v povezavi z razvojem in analizira trende mednarodne migracije. Poročilo služi kot priprava na dialog na visoki ravni o mednarodni migraciji in razvoju, ki je načrtovan za 14. in 15. september 2006 v New Yorku.

Poudarki Poročila za leto 2005: število mednarodnih migrantov v svetu je doseglo 191 milijonov; na vsakih deset migrantov jih šest živi v razvitih državah; med mednarodnimi migranti je bilo v letu 2005 50 % žensk in deklic; v Evropi je bil delež žensk 53 %; med leti 2010 in 2030 bo migracija verjetno odgovorna za praktično vso rast prebivalstva v bolj razvitih regijah. Brez migracije, bi se število prebivalstva v Evropi zniževalo že od leta 1995 naprej.

Od leta 1990 se je v veliko državah pogled na migracijske trende opazno spremenil. Delež vlad, ki so želele imigracijo zmanjšati je dosegel vrhunec leta 1996 ko je dosegel 40 %. Ta delež se je zdaj skoraj prepolovil in veliko držav sprejemnic je sprejelo in spremenilo zakonodajo, tako da omogoča dotok tistih migrantov, ki jih država potrebuje.

Na migracijske trende v Srednji in Vzhodni Evropi so močno vplivali zgodovinski dogodki kot je razpad Sovjetske zveze in vstop držav Srednje in Vzhodne Evrope v Evropsko Unijo (EU) leta 2004.

Razpad Sovjetske zveze in padec železne zavese je povzročil povečanje migracij iz držav Srednje in Vzhodne Evrope v Zahodno Evropo. Trenutno se tokovi začasnih delavcev iz novih članic EU v druge države Evrope povečujejo. V letu 2002 je na primer več kot 90 % delavskih migrantov namenjenih v Nemčijo prišlo iz Vzhodne Evrope, še posebej iz Poljske. Naraščajoče število Poljskih delavcev je tudi v Združenem kraljestvu. Z odprtjem mej znotraj Evrope, se je število bilateralnih delavskih sporazumov v regiji povečalo za pet krat.

Stopnje izobrazbe med migranti naraščajo. Število na tujem rojenih oseb starejših od 25 let z terciarno izobrazbo se je iz 41 % migracijske populacije leta 1990 povečalo na 44 % v letu 2000. V Evropi sta število in delež visoko izobraženih migrantov veliko nižja od svetovnega povprečja; samo 15 % v letu 1990 in 21 % leta 2000.

V odgovor so nove države članice EU začele vse bolj aktivno promovirati imigracijo v skladu z nacionalnimi potrebami. Češka želi na primer povečati število sprejetih migrantov v skladu z nacionalnimi potrebami in je v ta namen v letu 2003 začela pospeševati priseljevanje visoko kvalificiranih tujih delavcev z uporabo točkovnega sistema. Poljska, Slovaška in Španija so evropske države z najvišjim številom delavskih sporazumov. Romunija je izjema; je ena izmed samo šestih razvitih držav, ki želijo zmanjšati imigracijo.

Nova mejnika za Srednjo in Vzhodno Evropo bosta pristop držav regije k schengenskemu sporazumu leta 2007 in iztek omejitev na mobilnost državljanov novih članic znotraj unije leta 2011. Nove schengenske države članice bodo morale poostriti nadzor nad zunanjimi mejami ob istočasni sprostitvi nadzora notranjih mej.

Avstrija in Nemčija sta državi članici EU, ki lahko pričakujeta največji pritok migrantov potem ko bodo omejitve migracije novih članic EU odpravljene. Četudi se migracijski tokovi povečajo, bo vpliv na zaposlenost in plače minimalen, pravi Poročilo. Prvi korak k ustalitvi v tujini je pogosto migracija za pridobitev izobrazbe. V Avstriji imajo tuji študenti na področju informacijske tehnologije možnost prilagoditve statusa, dostop na trg delovne sile in lahko tudi prosijo za stalno prebivališče. Podobno kot v ostalih državah regije, si tudi Avstrija prizadeva za zvišanje števila in deleža visoko izobraženih migrantov.

Države sprejemnice se začenjajo zavedati pozitivnih učinkov raznolikosti, ki jo v družbo prinese migranstko prebivalstvo, in zato pospešeno sprejemajo politike, ki se osredotočajo na integracijo migrantov. Integracijske pobude se zavedajo pomembnosti nediskriminacije in ponavadi vključujejo določila o zaščiti verske svobode ter ponujajo posebne programe učenja jezika. Slaba akademska uspešnost druge generacije in večja verjetnost nezaposlenosti in socialne odvisnosti med migranti kot med ostalimi prebivalci države ima negativni vpliv na možnost integracije migrantskih skupnosti. V EU na primer, so stopnje nezaposlenosti med tujci skoraj dvakrat tolikšne kot tiste med državljani EU. Za izboljšanje položaja migrantov na trgu delovne sile, izvaja veliko držav sprejemnic izobraževalne programe, ki se pogosto osredotočajo na ženske migrantke, ki imajo večje omejitve pri iskanju zaposlitve.

Za države sprejemnice so gospodarske posledice mednarodne migracije v glavnem pozitivne. Migranti imajo vpliv na plače in priložnosti za zaposlitev domačih delavcev ter na proračunsko ravnotežje, glede na to da migranti plačujejo davke in obenem tudi povečujejo javne izdatke na področju zdravstva, šolstva in drugih javnih dobrin in storitev. Prisotnost mednarodnih migrantov lahko negativeno vpliva na plače domačih delavcev in, kadar so plače neprilagodljive, poviša nezaposenost, vendar so takšni vplivi na nacionalni ravni majhni. Na srednji in dolgi rok, lahko migracija ustvarja zaposlenost in pozitivno vpliva na proračun držav. Raziskave v hitro starajočih se populacijah kažejo na to, da lahko mednarodni migranti pomembno prispevajo k lajšanju davčnih bremen prihodnjih generacij.

                                                                        *** *

Opomba: Sporočilo za javnost se nanaša na Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo; države, katerim neposredno služi Urad Združenih narodov za informiranje (UNIS) na Dunaju in Češko, Poljsko in Romunijo ki jim UNIS na Dunaju nudi strateško vodstvo in podporo.

 

Za celotno Poročilo se obrnite na: 
http://www.un.org/esa/population/cpd/comm2006.htm