UNIS/INF/225
17. avgust 2007

OSNOVNI PODATKI

MISIJA ZDRUŽENIH NARODOV ZA POMOČ IRAKU (UNAMI)

POVZETEK

Z misijo za pomoč Iraku (UNAMI), ustanovljeno leta 2003, si Združeni narodi (ZN) po navodilih zaporednih resolucij Varnostnega sveta prizadevajo za pomoč iraški vladi in prebivalcem pri: prizadevanju za pospeševanje dialoga, izvedbi dvojnih nacionalnih volitev in referenduma, osnovanju iraške ustave, koordinaciji človekoljubne pomoči in razširjanju zaščite človekovih pravic. Resolucija Varnostnega sveta 1770 (2007), ki je bila sprejeta 10. avgusta posodablja in krepi mandat Združenih narodov v Iraku ter vzpostavlja naloge svetovanja in pomoči na področjih kot so politična podpora, nacionalna sprava in pospeševanje regionalnega sodelovanja med Irakom in državami regije, vključno z nadaljevanjem vloge Združenih narodov v Mednarodnem sporazumu z Irakom ( International Compact with Iraq). UNAMI deluje pod vodstvom posebnega predstavnika Generalnega sekretarja za Irak (SRSG) Ashrafa Qazija, ki je nadomestil pokojnega Sergia Vieiro de Mella, ki je bil med eden izmed 22 uslužbencev Združenih narodov, ubitih v samomorilskem napadu na sedež ZN v Bagdadu 19. avgusta 2003. Ta napad je povzročil premestitev mednarodnega osebja ZN iz Iraka. Uslužbenci so se pod izboljšanimi varnostnimi ukrepi aprila 2004 začeli vračati. Trenutno je v Iraku, Kuvajtu in Jordaniji nameščenih skoraj 300 mednarodnih uslužbencev ZN in 393 nacionalnih uslužbencev. Generalni sekretar Ban Ki-moon pozdravlja priložnost za povečano pomoč Iraku, ki jo omogoča resolucija 1770 (2007) in poudarja, da varnost osebja ZN ostaja na prvem mestu.

NOVEJŠE DOGAJANJE

Varnostni svet je podaljšal mandat UNAMI-ja

Varnostni svet je 10. avgusta 2007 z resolucijo 1770 (2007) UNAMI-ju obnovil in okrepil mandat. V sporočilu, ki pozdravlja odločitev Varnostnega sveta je Generalni sekretar poudaril, da so ZN globoko obvezani k pomoči iraškemu prebivalstvu in izjavil, da ga »veseli, da ima zdaj priložnost povečati, kjer je to mogoče, prispevek na ključnih področjih kot so nacionalna sprava, regionalni dialog, človekoljubna pomoč in človekove pravice.«

Obenem je tudi omenil, da se Združeni narodi sicer veselijo tesnega sodelovanja z voditelji in prebivalci Iraka, vendar morajo »mirno in srečno prihodnost zase Iračani ustvariti sami, pri čemer pa jim mednarodna skupnost lahko nudi pomoč.« Generalni sekretar se je poklonil pogumnim moškim in ženskam, ki vztrajajo pri svojem delu za Združene narode v Iraku in poudaril, da »bo zagotavljanje njihove varnosti in zaščite tudi v prihodnosti na prvem mestu.«

Pregled sporazuma z Irakom

Združeni narodi so 20. julija v New Yorku gostili srečanje za pregled prvega letnega poročila o napredku Mednarodnega sporazuma z Irakom ( http://www.uniraq.org/ici/ICI%202007%20Mid%20Year%20progress%20Report.pdf) - obsežnega programa reform in investicij, ki naj bi jih v naslednjih petih letih izvedla iraška vlada s pomočjo mednarodne skupnosti.

Poročilo opaža napredek pri vzpostavljanju enotnih varnostnih sil, zakonodajnemu delovanju in procesu ustavnega pregleda, ki ga podpirajo ZN, vendar obenem tudi poudarja potrebo po nadaljevanju podpore s strani mednarodne skupnosti. Sporazum sta 3. maja 2007 v el-Sheikhu lansirala iraški ministrski predsednik Nouri Kamel al-Maliki in Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon.

MANDAT

Varnostni svet je z resolucijo 1770 (2007) mandat misije podaljšal za nadaljnjih 12 mesecev in ga obenem tudi razširil, da vključuje naloge svetovanja, podpore in pomoči iraškim prebivalcem in vladi - kot to dovoljujejo okoliščine - na področjih:

• pospeševanja vključujočega političnega dialoga in nacionalne sprave;
• razvoja postopkov za izvedbo volitev in referendumov;
• pregleda ustave in implementacije ustavnih določil, kot tudi razvoja postopkov za reševanje sporov o notranjih mejah;
• pospeševanja regionalnega dialoga, tudi o vprašanjih mejne varnosti, energije in beguncev;
• načrtovanja, financiranja in implementacije reintegracijskih programov;
• načrtovanja izvedbe splošnega popisa prebivalstva

Misiji je obenem dana naloga, da v sodelovanju z iraško vlado, in kot to omogočajo okoliščine, pospešuje, podpira in omogoča:

• varno, mirno in prostovoljno vrnitev beguncev in razseljenih ljudi ter koordinacijo in dostavo človekoljubne pomoči;
• uresničevanje mednarodnega sporazuma z Irakom, vključno s koordinacijo z donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami;
• koordinacijo in uresničevanje programov za izboljšavo iraških zmogljivosti za zagotovitev nujnih storitev svojemu prebivalstvu in nadaljevanje aktivne koordinacije donatorjev pomembnih programov obnove in pomoči prek Mednarodnega sklada za obnovo Iraka (IRFFI);
• gospodarsko preobrazbo, izgradnjo zmogljivosti in pogojev za trajnostni razvoj, vključno s koordinacijo z nacionalnimi in regionalnimi organizacijami in, kjer je to primerno, s civilno družbo, donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami;
• razvoj učinkovitih civilnih, socialnih in nujnih storitev, vključno z urjenjem in konferencami v Iraku kadar je to mogoče.

Nadalje mandat misije obsega tudi pospeševanje zaščite človekovih pravic ter sodniških in pravnih reform za okrepitev pravne države v Iraku.

Prejšnji mandat misije, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 1546 (2004), je bil osredotočen na: pomoč pri izvedbi volitev; pospeševanje nacionalnega dialoga in izgradnje soglasja pri oblikovanju nacionalne ustave; svetovanje iraški vladi pri razvoju učinkovitih civilnih in socialnih storitev; sodelovanje pri koordinaciji in dostavi obnovitvene, razvojne in človekoljubne pomoči; pospeševanje zaščite človekovih pravic, nacionalne sprave ter sodniških in pravnih reform za okrepitev pravne države v Iraku; svetovanje in pomoč iraški vladi pri načrtovanju izvedbe splošnega popisa prebivalstva.

DOSEŽKI

• ZN so pomagali pri oblikovanju prvega funkcionalnega in demokratično izvoljenega iraškega parlamenta v 40 letih.
• ZN so pomagali pri oblikovanju iraške ustave iz leta 2005.
• ZN so pomagali pri uspešni izvedbi dveh krogov splošnih volitev in nacionalnega referenduma o ustavi.
• UNAMI je pomagal pri načrtovanju zakonodajnega dnevnega reda Neodvisne visoke volilne komisije ( Independent High Electoral Commission - IHEC) in opazoval potek izbora devetih komisarjev v Svetu predstavnikov ( Council of Representatives - COR). UNAMI komisiji še vedno nudi tehnično podporo.
• ZN so iraški vladi nudili podporo pri zagotavljanju osnovnih socialnih storitev na področju zdravstva, izobraževanja, dostopa do vode, sanitarne ureditve in zaposlovanja, kot tudi pri ozaveščanju o človekovih pravicah.
• ZN so pospešili okrepitev partnerstva z mednarodno skupnostjo v podporo tranzicije države prek Mednarodnega sklada za obnovo Iraka in Mednarodnega sporazuma z Irakom.

PODPORA USTAVI

• Urad za podporo ustavi ( Office of Constitutional Support - OCS) se osredotoča na zagotavljanje tehnične podpore in pomoči Odboru za pregled ustave ( Constitutional Review Committee) iraškega Sveta predstavnikov v okviru uradnega postopka pregleda iraške ustave iz leta 2005. OCS je Odboru za pregled ustave pripravil skupek priporočil o možnih amandmajih k določenim področjem ustave, vključno s federalizmom/fiskalnim federalizmom (delitev premoženja), sodstvom, Federalnim svetom ali zgornjim domom, neodvisnimi institucijami in človekovimi pravicami.
• V začetku leta 2007 je OCS organiziral in vodil vrsto izobraževalnih izletov in večstrankarskih dialogov v korist članov Odbora za pregled ustave in s pomočjo Urada ZN za projektne storitve (UNOPS).
• Pred začetkom proučevanja ustave so člani odbora obiskali Španijo, Nemčijo in Malezijo, kjer so pridobili primerjalni vpogled v federalizem. V Kairu so razpravljali o prihodnosti iraškega sodstva, medtem ko so v Dubaju govorili o federalizmu in fiskalnem federalizmu.

VEČSTRANSKI PRISTOP ZN

Državno skupino ZN sestavlja približno 16 agencij, skladov in uradov ZN. Za zagotovitev enotnega strateškega načrtovanja agencije sodelujejo v sedmih skupinah, ki se nanašajo na sledeča področja:

1. Kmetijstvo, zagotavljanje hrane, okolje in upravljanje z naravnimi viri;
2. Izobraževanje in kultura;
3. Upravljanje in človekov razvoj;
4. Zdravstvo in prehrana;
5. Obnova infrastrukture;
6. Begunci, notranje razseljeni prebivalci in trajne rešitve;
7. Podpora volilnemu procesu.

Skupine so odgovorne za pregled in odobritev projektov, da zagotovijo njihovo skladnost z nacionalno razvojno strategijo, zatem so projekti predloženi v presojo iraškega odbora za strateški pregled. V luči tekoče humanitarne krize, o kateri je UNAMI poročal maja in povedal, da »zahteva takojšnjo priznanje in pomoč,« je skupinski mehanizem v procesu pregleda in izboljšanja v smeri njegove prilagoditve in vključitve v potrebe humanitarne koordinacije.

FINANCIRANJE

Madridska konferenca, ki je potekala oktobra 2003, je vzpostavila Mednarodni sklad za obnovo Iraka (IRFFI). Do sedaj je v dva sklada, ki sestavljata IRFFI - Skrbniški sklad za Irak razvojne skupine ZN (UNDG) in Skrbniški sklad za Irak Svetovne banke - 25 držav prispevalo več kot 1,2 milijarde ameriških dolarjev.

IRFFI je tesno povezan z nacionalno razvojno strategijo in je zato prvenstveno namenjen za financiranje pobud obnove in razvoja. V teku ustanovitve je tudi humanitarni mehanizem financiranja, ki bo zagotavljal sredstva za odziv ZN in njihovih partnerjev. Za aktiviranje sklad potrebuje začetnih 500.000 dolarjev.

OVIRE PROJEKTOV IN NJIHOVE IMPLEMENTACIJE

Projekti, ki jih uresničujejo sodelujoče agencije ZN s financiranjem iz naslova Skrbniškega sklada UNDG temeljijo na skupni oceni potreb ZN in Svetovne banke ter nastajajočih iraških prioritet in načrtov v skladu z nacionalno razvojno strategijo in Mednarodnim sporazumom z Irakom. ZN so v sodelovanju z iraškimi oblastmi razvili skupni strateški načrt pomoči in tudi pred kratkim odobren skupen načrt za prioritetno delovanje, katerega namen je pokazati podporo ZN Mednarodnemu sporazumu z Irakom. Vsi projekti, ki jih financira Skrbniški sklad UNDG gredo skozi iraški odbor za strateški pregled.

Do 30. junija 2007 je bilo odobrenih 152 projektov v skupnem znesku več kot milijardo dolarjev. Dejanska vsota izplačil znaša približno 648 milijonov dolarjev, kar predstavlja 63 odstotkov vseh odobrenih sredstev, medtem ko obveze skupaj znašajo približno 765 milijonov, kar je 74 odstotkov odobrenih sredstev.

Največja ovira za implementacijo so varnostne razmere, ki omejujejo dostop do območij, ki potrebujejo pomoč in zahtevajo, da ZN za implementacijo aktivnosti uporabljajo mehanizem za upravljanje na daljavo. Tudi zanašanje na nacionalne in mednarodne nevladne partnerje je del tega mehanizma, kar je imelo postranski učinek okrepitve civilne družbe v Iraku.

HUMANITARNA KOORDINACIJA IN ODZIV

UNAMI je v zadnjih 24 mesecih iraški vladi pomagal pri izgradnji zmogljivosti na področju humanitarnih zadev, kar vključuje posojanje svetovalcev Uradu ministrskega predsednika, kot tudi posredovanje prek poročil o človekovih pravicah in drugih javnih dokumentov. Pred kratkim so Združeni narodi in njihovi partnerji razvili strateški okvir za humanitarno delovanje v Iraku, ki sta ga iraška vlada in mednarodna skupnost v celoti odobrila. Razvoj operativnega načrta je v teku. Strateški okvir si prizadeva za rešitev humanitarne krize, v kateri potrebuje humanitarno pomoč osem milijonov Iračanov. Med temi osmimi milijoni so štirje milijoni Iračanov, ki so zapustili svoje domove, več kot dva milijona pa je beguncev v sosednjih državah.

V zadnjih 24 mesecih je UNAMI prek partnerskih nevladnih organizacij razdelil več kot 1,3 milijona dolarjev v obliki malih dotacij za zagotovitev hrane in neživilskih izdelkov, nujnih zdravstvenih potrebščin, vode in sanitarne ureditve, izobraževalnih gradiv in zatočišč za notranje razseljene ljudi po vsej državi.

Za leto 2007 je bila načrtovana humanitarna pomoč v vrednosti 600.000 dolarjev; dodatnih 660.000 dolarjev izdatkov pa je načrtovanih, če bo razpoložljivih dovolj sredstev.

UNAMI je bil obsežno soudeležen v podpori Ministrstvu za zunanje zadeve pri pripravi prvega srečanja sosednjih držav o beguncih, ki je bilo sklicano 26. julija v Amanu. Na enodnevnem srečanju so razpravljali o možnostih za zmanjšanje bremena sosednjih držav, še posebej Jordanije in Sirije, ki skupaj gostita več kot dva milijona Iračanov. Udeleženci so se dogovorili za okrepitev splošnih ciljev in ustanovitev delovnih skupin na ključnih področjih (zdravstvo, izobraževanje, gospodarski vplivi in zaščita) v skladu s tristranskim sporazumom, kjer imajo ZN vlogo opazovalca in posrednika med vlado gostiteljico in Irakom.

Združeni narodi so 27. julija zaprosili za 129 milijonov dolarjev s katerimi bi več deset tisoč otrokom, ki so zbežali iz Iraka zagotovili nadaljevanje šolanja. UNHCR in UNICEF bosta v šolskem letu 2007/8 pomagala vladam gostiteljicam kot so Sirija, Jordanija, Egipt in Libanon pri šolanju 155.000 mladih iraških beguncev.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 29. julija v Damasku sklicala sestanek zdravstvenih uradnikov iz Egipta, Iraka, Jordanije in Sirije za načrtovanje zdravstvene oskrbe za iraške begunce v sosednjih državah. Na področju zdravstva se bodo UNHCR in njegovi partnerji, še posebej društva Rdečega križa, osredotočili na takojšnjo zagotovitev zdravstvene oskrbe, obnovitev bolnišnic, odprtje klinik, izgradnjo zmogljivosti za zdravstveno osebje in zagotovitev nove zdravstvene opreme, vključno z vsaj enajstimi rešilnimi avtomobili v Siriji.

* *** *

Za nadaljnje informacije pokličite Informacijski urad UNAMI-ja,

ki je dosegljiv na telefonski številki: (+964) 7901 931 281

prek sedeža v New Yorku na telefonski številki: (+1-914) 822 7252 ali (+964) 7901 940 146

pišite na elektronski naslov: Arikat@un.org ali  jarrar@un.org

ali obiščite spletno stran: www.uniraq.org