Na splošno o Zruženih narodih

Zaprisegel nov generalni sekretar ZN

Naslednji in deveti generalni sekretar ZN po vrsti, António Guterres ( Vizija - Neformalni dialog ), je zaprisegel pred Generalno skupščino. Položaj bo prevzel 1. januarja 2017. Zavezal se je, da bo postavil razvoj v središče delovanja mednarodne organizacije. Hkrati je zagotovil, da se bo slednja sposobna prilagajati na spremembe in se tako učinkovito odzivati na številne izzive, s katerimi se sooča mednarodna skupnost.

Izbor in imenovanje naslednjega generalnega sekretarja Združenih narodov

Drugi mandat osmega generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Ban Ki-moona se konča 31. decembra 2016, nato pa ga zamenja njegov naslednik António Guterres.

Postopek izbire novega generalnega sekretarja je bil bolj transparenten kot predhodni postopki. Države članice so predstavile svoje kandidate, ki so nato sodelovali v neformalnih dialogih pred Generalno skupščino ZN.

Generalni sekretar je simbol idealov ZN in zagovornik interesov ljudstev sveta, še posebej pa revnih in ranljivih skupin. Glede na delovne naloge ga lahko razumemo kot diplomata in zagovornika hkrati ter kot javnega uslužbenca in izvršnega direktorja.

Vloga generalnega sekretarja 

Ustanovna listina ZN generalnega sekretarja opisuje kot "najvišjega upravnega uslužbenca" organizacije, ki opravlja tudi "vse druge naloge, ki mu jih zaupajo" Varnostni svet, Generalna skupščina, Ekonomski in socialni svet ter drugi organi ZN.

Ustanovna listina tudi pooblašča generalnega sekretarja, da opozori "Varnostni svet na katerokoli zadevo, ki bi po njegovem mnenju utegnila ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti". To pooblastilo določa njegovo moč, ki izvira iz njegove funkcije, in mu daje veliko možnosti za ukrepanje.

Generalni sekretar ni uspešen v svojih prizadevanjih, če ne upošteva pomisleke držav članic, vendar mora hkrati varovati vrednote in moralno avtoriteto ZN. Mora tako govoriti kot delovati za mir, čeprav od časa do časa tvega, da bo naletel na neodobravanje ali odpor držav članic.

Govorimo o ene vrste kreativni napetosti, ki generalnega sekretarja spremlja iz dneva v dan. Le-ta vključuje udeležbo na sejah organov ZN, posvetovanja s svetovnimi voditelji, vladnimi uradniki in drugimi ter potovanja po svetu, da je v stiku z ljudmi po svetu in osveščen o temah mednarodnega pomena, ki so na dnevnem redu organizacije. Generalni sekretar vsako leto izda poročilo o delu ZN, v katerem se opredeli do svojega dela in določi prihodnje prednostne naloge.

Postopek izbora generalnega sekretarja

Generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta, kar je zapisano v 97. členu Ustanovne listine.

Novoimenovani generalni sekretar bo zavzel svoj položaj januarja 2017 za obdobje petih let. Njegov mandat se lahko s strani držav članic podaljša za dodatnih pet let.

Čeprav tehnično ni omejitve za število petletnih mandatov generalnega sekretarja, doslej še nihče to funkcijo ni opravljal več kot dva mandata.

Zgodovina generalnih sekretarjev

Deveti generalni sekretar bo nasledil naslednje predhodnike:

  • Ban Ki-moon (Republika Koreja), ki je prevzel položaj januarja 2007;
  • Kofi A. Annan (Gana), ki je vodil ZN od januarja 1997 do decembra 2006;
  • Butros Butros-Gali (Egipt), ki je vodil ZN od januarja 1992 do decembra 1996;
  • Javier Pérez de Cuéllar (Peru), ki je vodil ZN od januarja 1982 do decembra 1991;
  • Kurt Waldheim (Avstrija), ki je vodil ZN od januarja 1972 do decembra 1981;
  • U Tant (Burma, sedaj Mjanmar), ki je vodil ZN od novembra 1961, ko je bil imenovan kot v. d. generalnega sekretarja (formalno imenovan novembra 1962), do decembra 1971;
  • Dag Hammarskjöld (Švedska), ki je vodil ZN od aprila 1953 do njegove smrti v letalski nesreči v Afriki septembra 1961; in
  • Trygve Lie (Norveška), ki je vodil ZN od februarja 1946 do njegovega odstopa novembra 1952.