Begunci in migracije

Podpora sirskim beguncem ni le "dejanje velikodušnosti", ampak tudi "razsvetljenega lastnega interesa", je dejal vodja ZN ob obisku begunskega taborišča v Jordaniji

28. marec 2017 - Ob obisku begunskega taborišča Zaatari v Jordaniji, ki gosti približno 80.000 sirskih beguncev, je generalni sekretar ZN stranke v sporu v Siriji in države, ki lahko vplivajo nanje, opozoril, da konflikt ni le tragedija Sircev, ampak tudi grožnja regionalni stabilnosti in globalni varnosti.

"Solidarnost s sirskimi begunci je tudi način izražanja lastne sposobnosti zagotavljanja globalne varnosti. Ni le dejanje velikodušnosti, ampak tudi razsvetljenega lastnega interesa," je dejal generalni sekretar. Ob tem je pojasnil, da moramo beguncem pomagati, če ne želimo, da skupine, kot so samooklicana Islamska država in Al Kaida, izkoristijo našo pasivnost za nadaljnjo širitev lastnih interesov in tako še naprej ogrožajo globalno varnost.

Število ljudi, ki so zbežali z domov zaradi vojn, preganjanja in terorja, je prvič v zgodovini Združenih narodov (ZN) preseglo 60 milijonov. Leta 2015 je v povprečju vsako minuto po sili razmer pobegnilo 24 ljudi.

Iz poročila o svetovnih trendih, ki ga je izdala Agencija ZN za begunce (UNHCR), je razvidno, da je bilo konec leta 2015 razseljenih 65,3 milijona ljudi, kar je preko 5 milijonov ljudi več kot leto poprej. Med navedenimi je 21,3 milijona beguncev, 3,2 milijona prosilcev za azil in 40,8 milijona notranje razseljenih oseb.

Polovica svetovnih beguncev prihaja iz treh držav, in sicer Sirije, Afganistana in Somalije.

Konflikt v Siriji prisilil milijone k begu

Od začetka sirske krize je več kot 4,9 milijona ljudi zapustilo to državo. Kje se nahajajo? Večinoma so še v regiji, in sicer v sosednjih državah: 2,7 milijona jih je v Turčiji, 1,03 milijona v Libanonu, 657.000 v Jordaniji, 249.000 v Iraku in 117.000 v Egiptu (podatki na dan 30. junij 2016).
Tri četrtine sirskih beguncev so ženske in otroci.
Znotraj Sirije dodatnih 13,5 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč, od teh jih je 6,6 milijona notranje razseljenih zaradi nasilja.
Milijon Sircev je od aprila 2011 do junija 2016 zaprosilo za azil v Evropi.

Otroci predstavljajo nekaj več kot polovico vseh beguncev po svetu. Večinoma so ločeni od svojih staršev ali potujejo sami.

Leta 2015 je prek Sredozemlja v Evropo prispelo več kot milijon beguncev in migrantov, velika večina pa se jih nahaja v državah v razvoju svetovnega juga. Turčija je največja država gostiteljica z 2,7 milijona beguncev. Libanon ima največji delež beguncev glede na število prebivalcev oziroma skoraj enega begunca na vsakih pet državljanov.

Deljena odgovornost, solidarnost in sočutje

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je svetovne voditelje večkrat pozval k deljeni odgovornosti,

odzivom sočutja in spoštovanju človekovih pravic. Aprila 2016 je v nagovoru v avstrijskem parlamentu dejal: "Imamo moralno, pravno in politično dolžnost, da pomagamo tistim, ki bežijo pred vojnami, zlorabami človekovih pravic in preganjanjem."

Hkrati je izrazil zaskrbljenost nad sovražnim govorom in nestrpnostjo, ostro politično retoriko o vprašanjih azila in migracijah, naraščajočo ksenofobijo in omejitvah dostopa do azila v nekaterih regijah.

Ali si vedel? Vsak 113. prebivalec sveta je trenutno bodisi begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba.

Izraza 'migrant' in 'begunec' se pogosto uporabljata izmenično, vendar med njima obstaja razlika.

"Begunci so ljudje, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali preganjanjem."
"Migranti se odločijo za selitev, da bi izboljšali svoje življenjske pogoje."

Pravica do azila, kot zaščita pred preganjanjem, je zapisana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki je temeljni dokument mednarodnega prava človekovih pravic.

Begunci so zaščiteni v skladu s Konvencijo o statusu beguncev (v nadaljevanju: konvencija) iz leta 1951, ki begunca opredeljuje kot nekoga, ki iz utemeljenega strahu beži pred preganjanjem na podlagi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.

Begunce se ne sme vrniti v državo, kjer bi njihovo življenje lahko bilo ogroženo. Govorimo o načelu nevračanja. Osebe, ki so storile kaznivo dejanje zoper mir ali vojni zločin, niso upravičene do statusa begunca.

V skladu s konvencijo imajo begunci še pravico do dela, izobraževanja, nastanitve, socialnih podpor, dostopa do sodišča in prostega gibanja. V zameno morajo begunci seveda spoštovati zakonodajo države azila.

Prosilec za azil je nekdo, ki išče zatočišče v drugi državi in se mu prizna status begunca. Le-ta mora dokazati, da je njegov strah pred preganjanjem v njegovi matični državi utemeljen.

Notranje razseljene osebe so tiste, ki so zbežale s svojih domov iz istih razlogov kot begunci, ampak ostanejo v svoji državi in niso zaščitene na podlagi mednarodnega prava.

Konvencijo iz leta 1951 je podpisalo 144 držav pogodbenic, vključno s Slovenijo. Predstavlja pravni dokument, ki je osnova za delo Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Imenujemo ga tudi Agencija ZN za begunce, katerega glavni namen je voditi in usklajevati mednarodne ukrepe za zaščito in pomoč beguncem ter reševati probleme beguncev po svetu.

Migracije

Migranti se odločijo za selitev iz več razlogov, ampak večinoma, da izboljšajo svoje življenje z iskanjem dela ali izobraževanja ali z združitvijo družin. Za razliko od beguncev se lahko migranti varno vrnejo v svojo državo.

Po podatkih Oddelka ZN za ekonomsko-socialne zadeve oziroma njegovega pododdelka za prebivalstvo je bilo leta 2015 po svetu 244 milijonov mednarodnih migrantov. Večina jih je v aktivni dobi delovne sposobnosti, in sicer v starosti med 20 in 64 let.

Položaj beguncev v Evropi

Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je dejal, da od evropskih voditeljev nujno potrebujemo močno vodstvo in vizijo, kako reševati položaj beguncev v Evropi. Po njegovih besedah gre "bolj za krizo evropske solidarnosti in ne toliko za begunsko krizo".

Agencija ZN za begunce je predlagala načrt v šestih točkah, s katerim želi upravljati in stabilizirati razmere okoli beguncev v Evropi. Načrt vključuje premestitev prosilcev za azil iz Grčije in Italije, hkrati pa vrnitev tistih posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za begunsko zaščito; podporo Grčiji, da bo lahko nudila nujno potrebno humanitarno pomoč; zagotovitev varnih in legalnih poti za begunce, ki so na poti v Evropo, in sicer v okviru organiziranih programov, ki bodo preprečili zatekanje beguncev k tihotapcem; in vzpostavitev sistema prošenj za azil, ki se nato pravično razdelijo po vseh državah članicah Evropske unije (EU).

Begunci so prav tako ljudje

Solaf ima rada šport in sanja o življenju v Ameriki. Preživela je vojno v Siriji.

Devetletna Solaf je sirska begunka, ki s svojimi starši in starejšim bratom živi v begunskem taborišču Azraq v Jordaniji. Izhaja iz mesta Bosra na jugu Sirije. Skupaj s svojo družino je pobegnila v Jordanijo leta 2013, ko je bil njihov dom delno uničen v raketnem napadu. Solaf ima žive spomine na vojno v Siriji in se spomni, kako je raketni izstrelek zadel streho njihovega doma.

Ne glede na to, kaj vse je dala skozi, je Solaf vesel in živahen otrok, ki ljubi športne igre s svojimi prijatelji v taborišču in sestavlja puzzle v zavetišču družine. Zelo rada pomaga svoji mami pri kuhanju in narekuje recept svoje najljubše jedi 'shishbarak', kar so cmoki z jagnjetino, kuhani v jogurtovi omaki.

 

 

Mojtaba sanja o zdravilu za raka.

Mojtaba je bil star 13 let, ko je pobegnil iz Afganistana pred talibanskim nasiljem. Potovanje v Evropo je bilo težko: "Na poti sem izgubil starejšega brata. Utonil je na poti med Turčijo in Grčijo." Potem se je moral znajti sam, pri čemer ni vedel, komu lahko zaupa. Imel je srečo in prišel v Avstrijo, kjer je našel družino, ki ga podpira. Sedaj študira molekularno biologijo na Univerzi na Dunaju in si prizadeva za poklicno pot na področju raziskav raka.

 

Več zgodb o beguncih lahko preberete tukaj (v angleščini).

Mohamad je s svojimi triki s kartami zabaval beguncev, ki so prišli na Madžarsko.

Enaindvajsetletni Mohamad je s svojo družino prispel v Budimpešto iz Sirije leta 2013. Sirijo so zapustili, ko je ogromna bomba eksplodirala tik ob njihovi hiši v Damasku. Njegov oče je bil v času komunizma študent medicine v Budimpešti. Čeprav je imel uspešno prakso v Siriji, je moral ponovno opraviti izpite, da je izpolnil madžarske standarde usposobljenosti. Mohamad, katerega hobi so čarovniški triki, je kar nekaj časa delal 10 ur na dan, šest dni na teden v supermarketu, preden je začel študirati animacijo na Metropolitanski univerzi v Budimpešti.

Pravi, da želi skozi animacije povedati svojo zgodbo: "Begunci niso številke. Vsak ima svojo zgodbo. Vsi ti ljudje so imeli svojo hišo, avto in prijatelje. Imeli so svoje življenje. Ljudje v Evropi me sprašujejo, kako sem živel v Siriji, in jim povem, da tako kot oni."