Celinske države v razvoju

Skoraj pol milijarde ljudi živi v celinskih državah v razvoju. Te države imajo višje stroške izvoza za svoje izdelke in blago kot države z neposrednim dostopom do pristanišč in morja. Pogosto imajo tudi slabe ceste in infrastrukturo.

Kot primer lahko vzamemo Kazahstan, ki ima do najbližjega pristanišča 3.750 kilometrov. Za izvoz rud in kovin, ki so njegovi glavni izvozni proizvodi, traja v povprečju 81 dni. Če to primerjamo z Avstrijo, ki je tudi celinska država, vendar ima dobro infrastrukturo, med drugim dobre ceste, in manj kot 100 kilometrov do morja, izvoz blaga traja v povprečju le 9 dni. To pomeni, da imajo kazahstanski izvozniki precej višje stroške izvoza kot avstrijski kolegi.

Novembra bo Avstrija na Dunaju gostila drugo konferenco celinskih držav v razvoju. Na konferenci se bo iskalo načine, kako temu tipu držav pomagati pri doseganju trajnostnega razvoja. Pričakuje se dva tisoč udeležencev, vključno s predstavniki vlad, voditelji držav in generalnim sekretarjem Združenih narodov (ZN) Ban Ki-moonom.

Kaj pomeni biti celinska država v razvoju?

Celinske države v razvoju nimajo teritorialnega dostopa do morja, kar pomeni, da se lahko soočajo z velikimi izzivi na področju trgovine, prometa, infrastrukture in tudi drugih področjih. Vse te države imajo nizek bruto domač proizvod (BDP) in nizek indeks človekovega razvoja (HDI). Velik delež od 32 celinskih državah v razvoju se prav tako uvršča med najmanj razvite države. V Afriki se nahaja 16 celinskih držav v razvoju, v Aziji 10, v Evropi 4 in v Latinski Ameriki 2. Vse skupaj so imele leta 2012 okrog 442,5 milijona prebivalcev.

Ključni podatki o celinskih državah v razvoju

 

Število prebivalcev (2012)

442,5 milijonov

Št. držav

32

Št. držav v Afriki

16

Št. držav v Aziji

10

Št. držav v Evropi

4

Št. držav v Latinski Ameriki

2

Povprečna oddaljenost do najbližjega pristanišča

1.370 km

Povprečen indeks človekovega razvoja (2012)

60,6

Delež v svetovni trgovini

1,17 %

 

 

Čas do izvoza (v dnevih)

Stroški izvoza (US$ na kontejner)

Čas do uvoza (v dnevih)

Stroški uvoza (US$ na kontejner)

Celinske države v razvoju

42

3203

47

3884

Tranzitne države

22

1287

27

1602

Ključni izzivi celinskih držav v razvoju

Ker se te države nahajajo daleč od večjih svetovnih trgov, je njihova trgovina otežena. Glede trgovanja so močno odvisne od sosednjih držav. Pogosto imajo te države tudi slabo infrastrukturo, krhko politično situacijo in večje administrativne ovire. Ceste in železnice so pogosto v slabem stanju; le devet celinskih držav v razvoju ima več kot 50 odstotkov svojih cest tlakovanih. Pogoste so stavke, državljanske vojne in naravne nesreče.

Vsi ti dejavniki prispevajo k visokim transportnim stroškom. Po podatkih UNCTAD celinske države v razvoju običajno porabijo za transportne in zavarovalne storitve dvakrat več od svojih izvoznih prihodkov kot za iste storitve države v razvoju ter trikrat več kot razvite države. To postane očitno, ko primerjamo Burundi, povprečno celinsko državo v razvoju, z Dansko, razvito državo; v letu 2011 je Burundi za svoj izvoz povprečno porabil 47 dni, da je blago prispelo na cilj, Danska pa samo 5. Danski izvozniki potrebujejo 4 dokumente za svoj izvoz, kolegi iz Burundija pa 9. Stroški za izvoz enega kontejnerja iz Burundija so znašali 2.747 ameriških dolarjev in so precej višji od danskih stroškov, ki znašajo 744 ameriških dolarjev.

V 2011 je bil delež celinskih držav v razvoju v svetovni trgovini le 1,17 odstotka. Pri teh državah se ta številka odraža v BDP in indeksu človekovega razvoja (HDI). BDP na prebivalca je pod 1.000 ameriških dolarjev v 19 celinskih državah v razvoju in njihov povprečni HDI je devet točk pod svetovnim povprečjem HDI.

Biti brez teritorialnega dostopa do morja je velika ovira za razvoj, saj visoki stroški transporta privedejo do nižje stopnje trgovine, ki ima negativen vpliv na gospodarsko rast in ovira doseganje trajnostnega razvoja.

Druga konferenca Združenih narodov o celinskih državah v razvoju

Druga konferenca ZN o celinskih državah v razvoju bo potekala od 3. do 5. novembra 2014 na Dunaju v Avstriji. Konferenca bo gradila na dosežkih iz prve konference, ki je potekala avgusta 2003 v Almatiju v Kazahstanu. Takrat je bil sprejet akcijski program iz Almatija, ki se osredotoča na sodelovanje med celinskimi državami v razvoju in tranzitnimi državami na področju transporta.

Deset let kasneje se bodo na Dunaju sestale celinske države v razvoju, tranzitne države, države donatorke ter predstavniki ZN in drugih mednarodnih organizacij, civilne družbe in zasebnega sektorja. Njihovi cilji bodo naslednji:

  • oceniti izvajanje akcijskega programa iz Almatija;
  • pridobiti dodatno mednarodno podporo za celinske države v razvoju; in
  • ustvariti nov akcijski program za naslednjih 10 let, ki se osredotoča na izzive, s katerimi se soočajo celinske države v razvoju ter ima merljive cilje in kazalnike.

Gyan Chandra Acharya, generalni podsekretar ZN za najmanj razvite države, celinske države v razvoju in majhne otoške države v razvoju, bo deloval kot generalni sekretar konference.

Celinske države v razvoju in celinske razvite države

Druga konferenca ZN o celinskih državah v razvoju bo poteka v celinski razviti državi, in sicer Avstriji. V nasprotju s celinskimi državami v razvoju se evropske celinske države ne soočajo z istimi ovirami na področju trgovine, prometa in infrastrukture. V Evropi je tranzitna infrastruktura v precej boljšem stanju kot v državah v razvoju. Evropske celinske razvite države imajo namreč prost pretok blaga in storitev preko svojega članstva v Evropski uniji; njihova trgovina je manj odvisna od dostopa do morja, saj so obdane z visoko razvitimi gospodarstvi; evropske celinske države, kot so Avstrija, Madžarska in Slovaška, izvažajo predvsem izdelke visoke vrednosti, kot so stroji in druga oprema, medtem ko celinske države v razvoju predvsem dobrine. Skratka, v celinskih državah v razvoju so stroški poslovanja veliko večji.

Urad ZN za celinske države v razvoju

Urad visokega predstavnika ZN za najmanj razvite države, celinske države v razvoju in male otoške države v razvoju ( UN-OHRLLS) je bil ustanovljen leta 2001 s strani Generalne skupščine ZN. Glavna naloga urada je, da podpira generalnega sekretarja, Ekonomski in socialni svet, Generalno skupščino in države članice ZN pri izvajanju akcijskih programov in drugih ukrepov za najmanj razvite države, celinske države v razvoju in male otoške države v razvoju, vključno s sodelovanjem z drugimi ustreznimi deli ZN, civilno družbo, mediji, univerzami in drugimi institucijami.