Človekove pravice

Timor-Leste Holds Parliamentary Elections - UN Photo/Martine Perret

Človekove pravice so pridobljene z rojstvom in pripadajo vsem, ne glede na raso, spol, nacionalno ali etnično pripadnost, jezik, vero ali katero koli drugo osebno okoliščino.

Človekove pravice vključujejo pravico do življenja in svobode, prepoved suženjstva in mučenja, svobodo mišljenja in izražanja, pravico do dela in izobraževanja ter še veliko več. Vsi smo upravičeni do teh pravic brez diskriminacije.

Mednarodno pravo človekovih pravic nalaga obveznosti vladam, da delujejo na določen način ali da se vzdržijo določenih dejanj, vse s ciljem spodbujati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika ali skupine.

Od ustanovitve Združenih narodov (ZN) je eden izmed temeljnih ciljev organizacije spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, kot je določeno v Ustanovni listini ZN.

"Ker so ljudstva Združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice in dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi … Generalna skupščina razglaša to splošno deklaracijo človekovih pravic kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov …"

- Preambula, Splošna deklaracija človekovih pravic, 1948

 

Splošna deklaracija človekovih pravic (SDČP) je pomemben mejnik v zgodovini človekovih pravic. Dokument so pripravili posamezniki z različnimi pravnimi in kulturnimi ozadji ter iz vseh koncev sveta. Deklaracijo je 10. decembra 1948 razglasila Generalna skupščina ZN v Parizu z resolucijo 217 A (III). Deklaracija velja za skupen ideal dosežkov na področju človekovih pravic vseh ljudstev in narodov. Kot prva v zgodovini je določila, da so temeljne človekove pravice univerzalne in kot takšne morajo biti tudi zaščitene. Od njenega sprejetja leta 1948 je bila SDČP prevedena v več kot 360 jezikov, kar jo uvršča med najbolj prevedene dokumente v svetu. Deklaracija je bila kot navdih za ustave številnih novih neodvisnih držav in demokracij. SDČP z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, skupaj z njegovima dvema fakultativnima protokoloma (o pritožbenem postopku in smrtni kazni), in z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah z njegovim fakultativnim protokolom sestavlja tako imenovano Mednarodno listino o človekovih pravicah.

Od leta 1945 je bilo sprejetih vrsto mednarodnih pogodb in drugih instrumentov o človekovih pravicah, ki so razširili mednarodno pravo človekovih pravic. Sem sodi Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (1948), Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1965), Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979), Konvencija o otrokovih pravicah (1989) in Konvencija o pravicah invalidov (2006).

Delovanje ZN se osredotoča na oblikovanje definicij in na nadzor nad izvajanjem mednarodnih standardov človekovih pravic. ZN prav tako pomagajo pri implementaciji teh standardov državam članicam. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) nosi glavno odgovornost za spodbujanje in zaščito človekovih pravic in za implementacijo programov človekovih pravic v okviru ZN.

Svet ZN za človekove pravice je ustanovila Generalna skupščina ZN 15. marca 2006. Svet ZN je zamenjal 60 let staro Komisijo ZN za človekove pravice. Komisijo ZN je torej zamenjal kot ključni medvladni organ ZN, ki je pristojen za človekove pravice in o svojem delovanju neposredno poroča Generalni skupščini ZN. Svet za človekove pravice sestavljajo predstavniki iz 47 držav članic ZN. Naloga Sveta je krepiti spodbujanje in varovanje človekovih pravic po svetu. To dosega na podlagi obravnavanja primerov kršitev človekovih pravic in z dajem priporočil za odpravo teh krepitev ter z odzivanjem na izjemne razmere, ki ogrožajo zagotavljanje pravic. Svet izvaja univerzalen periodični pregled, gre za poseben mehanizem, s katerim ocenjuje stanje človekovih pravic v vseh 193-ih državah članicah ZN. Pomemben mehanizem so tudi tako imenovani "posebni postopki" ZN, ki ga je vzpostavila  predhodna Komisija ZN za človekove pravice.

" Posebni postopki" so lahko vezani na delo določenega posameznika, na primer posebnega poročevalca oziroma predstavnika ZN, ali delovne skupine. Gre za izkušene in neodvisne strokovnjake, ki delajo na prostovoljni osnovi in jih je na njihov položaj imenoval Svet ZN za človekove pravice. Ti strokovnjaki raziskujejo, nadzirajo, svetujejo in javno poročajo o kršitvah človekovih pravic v posameznih državah oziroma ozemljih, ali o večjih kršitvah človekovih pravic po svetu. Med kršitve sodijo samovoljno pridržanje, izvensodni poboji, mučenje, otroška prostitucija, prav tako tudi zanikanje določenih pravic, kot so pravica do hrane, ustrezne nastanitve, pitne vode, svobode izražanja, izobraževanja idr.