Klimatske spremembe

Kliknite na interaktivno sliko in izvedite več.

___________________________________________________________________________________________

Vrh ZN o podnebnih ukrepih, 23. september 2019

Klimatske spremembe so najbolj pomembno vprašanje našega časa in sedaj je odločilni trenutek, da ukrepamo. Sicer je še vedno čas, da se ukvarjamo s klimatskimi spremembami, vendar bo to zahtevalo neizmerna prizadevanja od vseh sektorjev družbe.

"Voditelje prosim, da ne pridejo s čudovitimi govori, temveč s konkretnimi načrti za podnebne ukrepe, ki so nujni," poziva generalni sekretar ZN António Guterres.

Vrh bo predstavil napredek v kolektivnih nacionalnih političnih ukrepih in izpostavil množična gibanja v realnem gospodarstvu, ki podpirajo agendo vrha. Skupaj bodo ta prizadevanja poslala močne tržne in politične signale ter dala nov zagon državam, podjetjem, mestom in civilni družbi pri njihovem uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja.

"Obdavčiti moramo onesnaževanje, ne ljudi, in odpraviti subvencije na fosilna goriva. Trenutno le trošimo denar davkoplačevalcev - kar je naš denar - in z njim krepimo orkane, širimo suše, talimo ledenike in uničujemo korale. Preprosto povedano uničujemo svet," je povedal generalni sekretar ZN António Guterres.

___________________________________________________________________________________________

Kaj počnejo Združeni narodi na področju klimatskih sprememb?

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki ga podpirajo Združeni narodi (ZN), je objektiven vir znanstvenih informacij. Prek IPCC Združeni narodi oblikovalcem politik zagotavljajo znanstvene podatke o klimatskih spremembah, njegovih posledicah in prihodnjih tveganjih ter možnosti za prilagajanje, krepitev odpornosti nanje in ublažitev posledic. V svojem petem ocenjevalnem poročilu iz leta 2013 je bilo ugotovljeno, da so klimatske spremembe resničnost, glavni povzročitelj slednjih pa so človeške dejavnosti.

V poročilu IPCC so zaskrbljujoči dokazi, da smo morda že dosegli prelomno točko, kar pomeni, da so klimatske spremembe povzročile nepopravljive spremembe v velikih ekosistemih in planetarnem podnebnem sistemu. Ekosistemi, ki so raznoliki kot amazonski deževni gozd in arktična tundra, se morda približujejo pragu dramatičnih sprememb zaradi segrevanja in suše. Gorski ledeniki izginjajo zaskrbljujoče hitro, posledice zmanjšane oskrbe z vodo v sušnih mesecih pa bodo imele posledice, ki bodo zaznamovale več generacij.

Globalni sporazumi in sodelovanje

Družina ZN je v ospredju prizadevanj za reševanje našega planeta. ZN zagotavljajo forum za oblikovanje izvajanja skupnih ukrepov na področju klimatskih sprememb, in sicer skozi Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja (UNFCCC). Na terenu ZN državam pomagajo pri prehodu na strategije, ki varujejo podnebje in dosegajo nizke ravni emisij. Hkrati pomagajo tistim, ki so še posebej ranljivi na učinke klimatskih sprememb, da se le-ti lažje prilagodijo na nestabilno podnebje.

Na Vrhu o Zemlji iz leta 1992 je bila ustanovljena Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila prvi korak pri reševanju problema klimatskih sprememb. Danes ima skoraj univerzalno članstvo s 197 državami, ki so konvencijo ratificirale. Leta 1997 je bil sprejet kjotski protokol, ki pogodbenice iz razvitih držav pravno zavezuje s cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Pariški sporazum

Na 21. konferenci pogodbenic v Parizu leta 2015 so države članice UNFCCC dosegle pomemben dogovor v boju proti klimatskim spremembam - pospešile in okrepile so ukrepe in naložbe, ki so potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Pariški sporazum temelji na konvenciji in prvič združuje vse države v skupnem cilju, da sprejmejo ambiciozne ukrepe proti klimatskim spremembam ter se prilagodijo na njihove posledice. Dogovor tudi zajema povečano podporo državam v razvoju, da bodo še same del teh ukrepov. S tem se je oblikovalo novo svetovno podnebno gibanje.

Glavni cilj pariškega sporazuma je okrepiti globalni odziv na grožnjo klimatskih sprememb in v tem stoletju omejiti naraščanje globalnih temperatur precej pod 2 stopinji Celzija glede na ravni iz predindustrijske dobe; sporazum si prizadeva omejiti maksimalno povišanje temperature na 1,5 stopinje Celzija.

Na dan Zemlje, 22. aprila 2016, je 175 svetovnih voditeljev podpisalo pariški sporazum, in sicer na sedežu ZN v New Yorku. To je daleč največje število držav, ki je kadarkoli v enem dnevu podpisalo nek mednarodni sporazum.

Preprečevanje klimatskih sprememb na ZN na Dunaju

Zavezanost izvajanja podnebnih ukrepov, ki jih opredeljuje 13. cilj trajnostnega razvoja, je na strani vlad, organizacij, regij, mest, podjetij in vlagateljev. Mnoge organizacije ZN s sedežem na Dunaju so aktivno vključene v doseganje 13. cilja.

Na primer, Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO) deli svoje strokovno znanje o zelenih in inovativnih tehnologijah vsem državam in med drugim Mehiki pomaga zaščititi ozonski plašč Zemlje. V Mjanmaru in na Kitajskem je UNIDO izvedel projekt za krepitev praks in metod družbeno odgovornih podjetij.

Urad ZN za vesoljske zadeve (UNOOSA) uporablja vesoljske tehnologije za meritve toplogrednih plinov, ki so povezani z industrijskimi procesi in krčenjem gozdov, meritve spreminjanja ledu v polarnih območjih in ledenikih ter nadzorovanje dviganja morske gladne in višanja temperatur.

Program ZN za okolje (UNEP) zagotavlja podporo občutljivim gorskim območjem Zahodnega Balkana, Južnega Kavkaza, Osrednje Azije, Vzhodne Afrike in tropskih Andov, da se prilagodijo na vplive klimatskih sprememb. Na primer, UNEP omogoča gradnjo cest, ki so bolj odporne na poplave, in gradi rezervoarje vode, ki pomagajo ublažiti poplave zaradi taljenja ledenikov.

Pripravljalna Komisija za organizacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) skozi lastno zbiranje podatkov podpira raziskave o ledenih gorah in gibanju ledenikov, orkanih in tornadih, zemeljskih in snežnih plazovih, sezonskih in letnih spremembah specifičnih radionuklidov ter raziskave o oceanskih procesih in življenju v morjih.

Na podoben način Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) znanstvenikom zagotavlja platformo za uporabo jedrskih tehnik za preučevanje optimizacije kmetijskih praks s ciljem zaščite virov in hkratnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.