Podnebne spremembe

V 2015 bo padla pomembna odločitev, kako naj gre svet naprej v boju proti podnebnim spremembam. Pogajanja o novem univerzalnem in globalnem podnebnem dogovoru so v teku. Cilj je, da se ga sprejme decembra letos v Parizu. Nov dogovor bo podlaga, da na svetovni ravni obdržimo dvig temperature pod dvema stopinjama Celzija.

Leto 2014 je bilo najbolj toplo doslej in projekcije kažejo, da bo leto 2015 še topleje. V tem stoletju smo bili priča štirinajstim najbolj toplim letom od skupaj petnajstih.

Vplivi podnebnih sprememb so merljivi in vidni. Podnebne spremembe niso več problem prihodnosti. Dogajajo se danes in zdaj ter bodo ostale z nami več desetletij, tudi če bi jutri prenehali z emisijami vseh toplogrednih plinov. Za vse nas je to slaba novica.

Kljub temu obstajajo še dobre novice. V zadnjih nekaj letih je prišlo do izjemnega napredka na področju preprečevanja podnebnih sprememb, kar nas vodi v pravo smer. Povsod po svetu je prišlo do izjemne revolucije na področju obnovljivih virov energije. Določene države, kot so na primer Kitajska, Danska in Nemčija, so na tem področju dosegle preboj. V zadnjih nekaj letih smo dosegli velik napredek, kar dokazuje, da lahko sprejmemo konkretne ukrepe proti podnebnim spremembam, vendar moramo ukrepati takoj.

Potrebujemo nove rešitve, da se usmerimo v prihodnost nizkih emisij ogljika. Kot je povedal generalni sekretar Združenih narodov (ZN), moramo vsi sodelovati, če želimo najti učinkovite načine za zmanjšanje emisij in se prilagoditi na svetovne spremembe, ki se že dogajajo.

Če se zavemo resnosti problema, potem sedanja hitrost prilagajanja na podnebne spremembe ne zadošča. Celoten proces moramo pospešiti. Še več podjetij se mora preobraziti v okolju prijazna podjetja in ne le nekaj, kot sedaj.

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je dejal: "Podnebne spremembe so največji izziv našega časa. Vplivajo na vse nas, vendar ne na vse enako. Naša osrednja odgovornost je, da zaščitimo in pomagamo najbolj revnim ter ranljivim ljudem na svetu, hkrati pa prihajajočim generacijam zapustimo zdrav planet."

Poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe ( Intergovernmental Panel on Climate Change, IPCC) navajajo, da se zemeljsko ozračje nedvomno segreva. IPCC je namreč mednarodni organ, ki je pristojen za preverjanje znanstvenih domnev glede podnebnih sprememb. Gladina morja se dviguje, količine snega in ledu se zmanjšujejo, ozračje in oceani se segrevajo, koncentracije toplogrednih plinov pa povečujejo. Vpliv človeka je zelo verjetno prevladujoč vzrok segrevanja, ki ga zaznavamo od sredine 20. stoletja.

Zakaj se ZN ukvarjajo s podnebnimi spremembami?

Vplivi podnebnih sprememb lahko občutno povečajo obstoječe grožnje miru in varnosti ter ogrozijo trajnostni razvoj. Iz tega razloga je generalni sekretar ZN Ban Ki-moon le-te določil med svoje ključne prednostne naloge. Naslavljanje podnebnih sprememb spada med ključne delovne naloge ZN.

Hkrati moramo zagotoviti, da se porazdelitev bremena blažitve podnebnih sprememb in njihovega preprečevanja zgodi na bolj pravičen način, kot je bilo to do sedaj. Države v razvoju, še zlasti najbolj ranljive, ki se soočajo s podnebnimi spremembami, vendar niso prispevale k njim, moramo podpreti pri njihovem prilagajanju nanje. Hkrati tudi potrebujejo vso finančno in tehnološko podporo, da pridejo do tehnologij, ki omogočajo nizkoogljično rast.

»Ukrepati moramo odločno, če želimo spremenili odnos človeštva do planeta,« je povedal Ban Ki-moon.

Preprečevanje podnebnih sprememb ima številne prednosti in priložnosti. Spopadanje s podnebnimi spremembami ne pomeni le zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ampak tudi zmanjšanje onesnaženosti, boljše zdravje ljudi ter uveljavljanje bolj učinkovitih in življenju prijaznih mest.

ZN preko IPCC krepi vlogo znanosti pri preučevanju podnebnih sprememb, preko Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja ( United Nations Framework Convention on Climate Change, UNFCCC) pa zagotavlja forum za kolektivne ukrepe na področju podnebnih sprememb. Hkrati ZN pomaga državam pri razvoju rešitev, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in uveljavljajo načela trajnostnega razvoja.

Pogajanja o novem globalnem sporazumu

V središču mednarodnih prizadevanj naslavljanja podnebnih sprememb sta UNFCCC in njen Kjotski protokol. Konvencija in protokol predstavljata dosedanji mednarodni odziv na prepričljive dokaze, ki jih je zbral in večkrat potrdil IPCC, da se podnebne spremembe dogajajo in da so v veliki meri posledica človeka.

Leta 1992 so se države pridružile UNFCCC, da oblikujejo mednarodni okvir, preko katerega najdejo rešitve za omejitev povečevanja povprečne globalne temperature in za preprečevanje podnebnih sprememb.

Že leta 1995 so države ugotovile, da zmanjševanje emisij glede na določbe UNFCCC ni ustrezno. Posledično so se začela pogajanja, da se okrepi globalni odziv na podnebne spremembe. Dve leti kasneje je bil sprejet Kjotski protokol. Protokol razvite države pravno zavezuje, da dosežejo cilje zmanjšanja emisij. Prvo ciljno obdobje protokola se je začelo leta 2008 in končalo v 2012. Drugo ciljno obdobje se je nato začelo 1. januarja 2013 in se bo zaključilo 2020. Države pogodbenice konvencije so začele pogajanja o novem mednarodnem sporazumu, ki naj bi bil dosežen do konca leta 2015.

Kakšen je pomen konference o podnebnih spremembah v Parizu novembra 2015?

COP 21 oziroma konferenca o podnebnih spremembah v Parizu je pomemben mejnik na poti do oblikovanja robustne in dolgoročne politike za doseganje nizkoogljičnega gospodarstva. V Parizu imamo priložnost, da spremenimo naše dosedanje načine ravnanja ter oblikujemo strategije in politike, ki so usmerjene v prihodnost. S tovrstnimi strategijami in politikami se bomo izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb, hkrati pa gradili uspešno in trajnostno prihodnost.

Pričakuje se, da se bo konference udeležilo okrog 50.000 udeležencev, od tega 25.000 uradnih delegatov s strani vlad, agencij ZN, medvladnih organizacij, nevladnih organizacij in civilne družbe.