Mir in varnost

Varnostni svet med razpravo o 'vojni in iskanju trajnega miru' poudaril pomen sprave

29. januar 2014 - "Ustavitev spopadov še ne pomeni konec konflikta," je v Varnostnem svetu povedal Jeffrey Feltman, visoki politični uradnik Združenih narodov (ZN). Med drugim je pojasnil, kako morajo ZN krepiti bolj sistematičen pristop k spravi, še posebej v državah po prekinitvi spopadov.

"Kot smo že večkrat videli, se lahko spopadi, ki se ne končajo s spravo, še posebej tisti znotraj držav, nadaljujejo," je dejal podsekretar ZN za politične zadeve Jeffrey Feltman.

Varnostni svet je opozoril, da so se ZN predvsem ukvarjali s preizkušenimi formulami za ločevanje vojsk, oskrbovanjem pomoči potrebnih, sprejemanjem političnih načrtov ter obnovo cest in druge infrastrukture, "zanemarjali pa so sposobnost organizacije pri ponovni vzpostavitvi zaupanja v družbi in spodbujanju resnične sprave."

Svetovna organizacija in njeni glavni organi morajo tehtno premisliti, "kako lahko obnovimo porušene družbene strukture, da bodo lahko posamezniki še enkrat pogledali v oči svojega nasprotnika in ga videli kot človeško bitje, ne pa kot sovražnika."

Gospod Feltman je sodeloval v tematski razpravi Varnostnega sveta na temo "Vojna in njeni nauki ter iskanje trajnega miru". Na tematski razpravi je sodelovalo več kot 50 govornikov.

Podobne pripombe je imel tudi princ Zeid Ra'ad al Hussein, veleposlanik Jordanije in nosilec mesečnega rotirajočega predsedstva Varnostnega sveta. Njegova delegacija je pred razpravo izdala posebno gradivo. Princ je poudaril, da so dosežki ZN pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti predvsem fizični: ločevanje sprtih strani in mediacija med njimi; usposabljanje policijskega osebja; zagotavljanje pomoči pri obnovi uničene infrastrukture in drugi podobni dosežki.

"Združeni narodi se niso dovolj dobro znašli pri tem, kako lahko spodbujajo globoko spravo med nekdanjimi borci in civilisti. Obstajati bi moral določen dogovorjen ali skupen spomin na nemirno preteklost. To je še posebej pomembno v sektaških ali etničnih konfliktih, kot tudi v vojnah, ki so posledica skrajnega nacionalizma ali določenih ideologij," navaja posebno gradivo jordanske delegacije.

Dokument še navaja, da svetovna organizacija sicer občasno pomaga pri vzpostavljanju koristnih preiskovalnih komisij, vendar se njeno delovanje osredotoča predvsem na pilotne projekte in takšne s hitrimi učinki na gospodarski razvoj. Organizacija je nekako "v prepričanju, da bo prišla sprava sama od sebe; kar se sicer lahko zgodi, ali pa ne."

V svojem govoru je gospod Feltman pojasnil, da se svetovna organizacija nenehno ubada s svojimi mehanizmi za zagotavljanje trajnega miru, vendar se mora pri tem osredotočiti na štiri področja: opredelitev načel sprave, določitev ukrepov za spravo znotraj mirovnih sporazumov, redno izvajanje volitev in zagotavljanje postopkov ustavne revizije.

Poudaril je, da do sprave lahko pridemo preko procesov v državi, pri čemer mednarodna skupnost lahko le-te spodbuja in krepi. Na ravni ZN je pozval k vzpostavitvi zbirke uporabnega znanja in primerov dobre prakse na področju sprave.

Odgovornost za spravo je v rokah nacionalnih akterjev, prav tako tudi pomoč mednarodne skupnosti, dodaja.

"Voditelji morajo biti za vzgled. Pri tem ne gre le na prenehanje vojne retorike in izogibanje praznim besedam, temveč za sposobnost pristnega sodelovanja in vodenja poštenih preiskav o lastni vlogi v konfliktu," je dejal gospod Feltman.

Če pomislimo na mlade, ki odraščajo v povojnih časih, obstaja verjetnost, da postanejo še bolj ekstremni od svojih staršev. Poudarek moramo dati na sodelovanje s starši in učitelji pri hitrem razvoju kurikuluma zgodovine, ki podaja različne interpretacije določenega konflikta.

"To lahko pomeni začetek razvoja skupnega zgodovinskega spomina ter skupnih točk za zbliževanje miselnosti in izkušenj ljudi," je dejal Feltman.

Izpostavil je konflikte v Srednjeafriški republiki, Južnem Sudanu in Siriji, kjer nujno potrebno fizično končanje vojne še ne bo prineslo trajnega miru in varnosti.

Gospod Feltman je kot pozitiven primer pohvalil nedavni dogovor za demokratično tranzicijo (nacionalni dialog) v Jemnu, ki predstavlja dober politični dogovor o tranziciji v državi.

Opozoril je, da sprava ne more nadomestiti pravna sredstva, čeprav velja tudi obratno; primera iz nekdanje Jugoslavije in Ruande kažeta, da mednarodna sodišča ne morejo nadomestiti narodno spravo.