Sporočila za javnost

Informativne narave - ni uradni dokument

UNIS/SGSM/1011
23. april 2020

Generalni sekretar

Vsi smo v istem čolnu:
človekove pravice ter odziv in okrevanje zaradi COVID-19

New York, april 2020

Pandemija COVID-19 ni le kriza javnega zdravja, vendar je veliko več.

Je tudi gospodarska kriza. Družbena kriza. Ne nazadnje tudi človeška kriza, ki hitro postaja še kriza človekovih pravic.

Februarja sem sprožil poziv k ukrepom, da postavimo človeško dostojanstvo in načela Splošne deklaracije o človekovih pravicah v središče našega dela.

Kot sem že dejal, v teh kriznih časih človekove pravice ne smejo biti postranskega pomena, saj se soočamo z največjo mednarodno krizo v naši zgodovini.

Danes sem objavil poročilo, kako so lahko in morajo biti človekove pravice v ospredju odziva na COVID-19, vključno s časom okrevanja.

Sporočilo je jasno: ljudje - in njihove pravice - morajo biti fokus.

Upoštevanje človekovih pravic pomeni zaščito vseh in tako ne izpustimo nikogar.

Varovanje človekovih pravic lahko pomaga premagati pandemijo in se osredotočiti na nujnost zdravstvenega varstva za vse.

Hkrati tudi služijo kot pomemben sistem za opozarjanje - izpostavljajo, kdo najbolj trpi, zakaj in kaj se lahko v zvezi s tem naredi.

Videli smo, da virus ne diskriminira, vendar njegovi učinki pa - na plan so prišle resne slabosti pri zagotavljanju javnih storitev in tudi strukturne neenakosti, ki ovirajo dostop do teh storitev. Poskrbeti moramo, da bo slednje v naših ukrepih ustrezno obravnavano.

Hkrati smo priča nesorazmernim učinkom na določene skupnosti, porastu sovražnega govora, ciljnim napadom na ranljive skupine in nevarnosti strogih varnostnih ukrepov, ki spodkopavajo zdravstveni odziv.

Glede na naraščajoči etnonacionalizem, populizem, avtoritarnost in odpor proti človekovim pravicam v nekaterih državah lahko kriza predstavlja izgovor za sprejemanje represivnih ukrepov za namene, ki sploh niso povezani s pandemijo.

To je nesprejemljivo.

Bolj kot kdajkoli prej morajo biti vlade transparentne, odzivne in odgovorne. Svoboda medijev in državljanske pravice so kritične. Organizacije civilne družbe in zasebni sektor imajo ključno vlogo.

Pri vsem, kar počnemo, nikoli ne pozabimo: grožnja je virus, ne ljudje.

Zagotoviti moramo, da so vsi nujni ukrepi - vključno z razglašenimi izrednimi razmerami - zakoniti, sorazmerni, potrebni in nediskriminatorni ter imajo točen namen in rok trajanja, hkrati pa uporabijo najmanj vsiljiv pristop za varovanje javnega zdravja.

Najboljši odziv je tisti, ki se uporabi sorazmerno na takojšnje grožnje, hkrati pa zaščiti človekove pravice in pravno državo.

Sedaj moramo stvari na novo vzpostaviti, a bolje. Cilji trajnostnega razvoja - katerih podlaga so človekove pravice - zagotavljajo okvir za bolj vključujoča in trajnostna gospodarstva ter družbe.

Krepitev ekonomskih in socialnih pravic krepi našo dolgoročno odpornost na krize.

Okrevanje mora tudi spoštovati pravice prihodnjih generacij, kar vključuje okrepitev podnebnih ukrepov, katerih cilj je ogljična nevtralnost do leta 2050 in zaščita biotske raznovrstnosti.

Vsi smo v istem čolnu.

Virus ogroža vse. Človekove pravice koristijo vsem.

S spoštovanjem človekovih pravic v času krize bomo zgradili bolj učinkovite in vključujoče rešitve za trenutne izredne razmere in prihajajoče okrevanje.

Hvala.

* *** *