Sporočila za javnost

Informativne narave - ni uradni dokument

UNIS/INF/511
6. julij 2015

Poročilo ZN: Uspehi doseganja razvojnih ciljev tisočletja kot odskočna deska za novo razvojno agendo

DUNAJ/NEW YORK, 6. julij (Informacijska služba Združenih narodov) - Danes je generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki-moon predstavil poročilo o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2015. Poročilo navaja, da so cilji spodbudili najbolj uspešno gibanje za odpravo revščine v zgodovini. Hkrati bodo odskočna deska za oblikovanje nove agende trajnostnega razvoja, ki bo sprejeta še letos.

Letošnje poročilo o razvojnih ciljih tisočletja ugotavlja, da so bila 15-letna prizadevanja za doseganje osmih ambicioznih ciljev, sprejetih leta 2000 z Milenijsko deklaracijo, v veliki meri uspešna po vsem svetu. Poročilo tudi navaja pomanjkljivosti, ki jih še moramo odpraviti. Podatki in analize iz poročila potrjujejo, da lahko tudi najbolj revne države dosežejo napredek z usmerjenimi posegi, usklajenimi strategijami, ustreznimi sredstvi in politično voljo.

"Dosegli smo ključen napredek. Sedaj vemo, da lahko skrajno revščino odpravimo z naslednjo generacijo," je dejal Ban Ki-moon. "K temu napredku so močno prispevali prav razvojni cilji tisočletja in nas naučili, kako lahko vlade, podjetja in civilna družba na določenem področju dosežejo prebojne spremembe s skupnimi močmi."

Cilji in smernice delujejo

Poročilo potrjuje, da postavljanje ciljev lahko reši milijone ljudi pred revščino, okrepi vlogo žensk in deklet, izboljša zdravje in blaginjo ljudi po svetu ter zagotovi veliko novih priložnosti za boljše življenje.

Pred samo dvema desetletjema je skoraj polovica ljudi iz držav v razvoju živela v skrajni revščini. Število ljudi, ki še vedno živijo v skrajni revščini, se je od leta 1990 do 2015 zmanjšalo za več kot polovico, in sicer iz 1,9 milijarde na 836 milijonov.

V času razvojnih ciljev se je tudi krepko izboljšala enakopravnost med spoloma na področju izobraževanja. V večini držav smo dosegli enakopraven dostop do osnovne šole ne glede na spol.

Če se ozremo na zadnjih 20 let, vidimo, da hodi v šolo več deklet in da so ženske pridobile pravno podlago za parlamentarno zastopanost v skoraj 90 odstotkih od 174 držav, za katere imamo dostopne podatke. V istem obdobju se je povprečna zastopanost žensk v parlamentih po svetu skoraj podvojila. Stopnja smrtnosti otrok, ki umrejo pred petim letom starosti, se je zmanjšala za več kot polovico; od leta 1990 je število smrti otrok na 1000 živorojenih padla iz 90 na 43. Podatki o umrljivosti mater kažejo padec v višini 45 odstotkov, največje znižanje pa se je zgodilo po letu 2000.

Usmerjene naložbe v preprečevanje bolezni kot sta virus HIV in malarija so prinesle izjemne rezultate. Med leti 2000 in 2015 smo preprečili več kot 6,2 milijona smrtnih primerov zaradi malarije, medtem ko so ukrepi za preprečevanje tuberkuloze, njeno diagnosticiranje in zdravljenje ohranili okrog 37 milijonov življenj med leti 2000 in 2013.

Po svetu je okrog 2,1 milijarde ljudi pridobilo dostop do ustreznih sanitarij. Delež ljudi, ki opravljajo potrebo na prostem, je od leta 1990 upadel za polovico. Uradna razvojna pomoč razvitih držav se je od leta 2000 do 2014 povečala za 66 odstotkov in dosegla 135,2 milijarde ameriških dolarjev.

Neenakost ostaja

Čeprav smo dosegli velik napredek pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja po svetu, je bil napredek med regijami in državami neenakomeren. Iz tega razloga so ostale določene vrzeli. Konflikti ostajajo največja grožnja človekovemu razvoju. Države, ki jih pestijo konflikti, imajo pogosto najvišjo stopnjo revščine.

Neenakost med spoloma ostaja, čeprav smo dosegli večjo zastopanost žensk v parlamentih po svetu in večjo stopnjo izobraževanja deklet. Ženske se še vedno soočajo z diskriminacijo pri dostopu do zaposlitve, ekonomskih virov in odločevalskih položajev v zasebnem in javnem sektorju.

Še vedno živi okoli 800 milijonov ljudi v skrajni revščini in trpijo zaradi lakote. Za otroke iz 20 odstotkov najbolj revnih gospodinjstev je več kot dvakrat bolj verjetno, da bodo imeli posebne potrebe kot tisti iz najbogatejših 20 odstotkov. Prav tako je zanje štirikrat bolj verjetno, da ne bodo hodili v šolo. V državah, ki jih pestijo spopadi, se je delež otrok, ki ne obiskujejo šolo, povečal s 30 odstotkov v letu 1999 na 36 odstotkov v letu 2012.

Na področju okolja so se svetovne emisije ogljikovega dioksida od leta 1990 povečale za več kot 50 odstotkov, hkrati pa pomanjkanje vode pesti že okrog 40 odstotkov ljudi na svetu. Projekcije kažejo, da se bo problem dostopa do pitne vode še poslabšal.

Nova agenda trajnostnega razvoja

Svetovni voditelji so pozvali k ambiciozni dolgoročni agendi trajnostnega razvoja, ki bo nasledila razvojne cilje tisočletja. Novi globalni cilji bodo gradili na uspehu in dinamiki razvojnih ciljev tisočletja. Postavili bodo nove temelje pri naslavljanju neenakosti, gospodarske rasti, dostojnih delovnih mest, izzivov mest in naselij, industrializacije, energije, podnebnih sprememb, trajnostne potrošnje in proizvodnje ter miru in pravičnosti.

Ban Ki-moon je ob tem povedal: "Nova razvojna agenda po letu 2015, ki vključuje cilje o trajnostnem razvoju, si bo prizadevala graditi na preteklih uspehih in med seboj povezati vse države. S skupnimi močmi se bomo usmerili v bolj uspešen, trajnosten in pravičen svet."

Ozadje

Poročilo o razvojnih ciljih tisočletja je letna ocena svetovnega in regionalnega napredka pri doseganju teh ciljev. Slednje odraža najbolj celovite in aktualne podatke, ki jih zbere več kot 28 agencij ZN in drugi mednarodni organi. Poročilo pripravi Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve. Celoten sklop podatkov, ki se uporabijo za pripravo poročila, je na voljo na mdgs.un.org. Več informacij, tiskovne materiale in medijske kontakte najdete na naslednjem spletnem naslovu: www.un.org/millenniumgoals (v angleščini).

Kontakta za medije

Francyne Harrigan, e-pošta: fharrigan[at]un.org / tel.: +1 (917) 367-5414

Sharon Birch, e-pošta: birchs[at]un.org / tel.: +1 (212) 963-0564

* *** *