Sporočila za javnost

UNIS/INF/329
6. julij 2009

Poročilo ZN navaja, da so zadnji dosežki pri preprečevanju  lakote in revščine ogroženi zaradi ekonomske in prehranske krize

Generalni sekretar ZN poziva bogate in revne države, da vložijo več truda za doseganje razvojnih ciljev in se držijo dogovorov o prispevkih razvojne pomoči

Dunaj, 6. julij (Informacijska služba ZN) - Minilo je že več kot polovico razpoložljivega časa za doseg Milenijskih razvojnih ciljev (MRC) do leta 2015. Poročilo o doseganju MRC ob tem navaja, da se je dosedanji napredek pri boju zoper revščino in lakoto začel upočasnjevati, ali pa se je stanje celo začelo slabšati zaradi svetovne ekonomske in prehranske krize.

Poročilo, ki ga je danes v Ženevi predstavil generalni sekretar ZN, Ban Ki-moon, opozarja, da se kljub napredku le ta odvija prepočasi glede na zastavljene cilje do leta 2015.

Gospod Ban v predgovoru poročila za leto 2009 o doseganju MRC poudarja, da »neugodne ekonomske razmere ne smejo ogroziti doseganja dogovorov iz leta 2000. Mednarodna skupnost nikakor ne sme obrniti hrbet revnim in ogroženim. Sedaj je čas, da pospešimo doseganje MRC. Cilji so dosegljivi tudi v najbolj revnih državah, potrebujemo pa le veliko politične volje in zadostno ter nepretrgano razvojno pomoč.«

Mešani občutki ob pogledu na globalno stanje:

·          Napredek, ki je bil dosežen od zgodnjih 90-ih let naprej, ko se je delež lačnih zmanjšal iz 20 odstotkov v letih 1990-92 na 16 odstotkov v letih 2004-06, se je začel v letu 2008 izničevati predvsem zaradi visokih cen hrane. V drugi polovici leta 2008 je sicer sledilo zmanjšanje svetovnih cen hrane, a le to še ni obrodilo sadov po cenovno bolj dostopni hrani po vsem svetu.

·          V obdobju od leta 1990 do 2005 se je število ljudi, ki živijo z manj kot 1,25 ameriškega dolarja na dan, zmanjšalo iz 1,8 milijarde na 1,4 milijarde, vendar se takrat svet še ni srečeval z ekonomsko in prehransko krizo. Čeprav še ne razpolagamo s konkretnimi izračuni trenutnega vpliva ekonomske krize na stopnjevanje revščine, lahko glede na okvirne ocene napovemo, da se bo napredek pri iztrebljanju skrajne revščine najverjetneje ustavil. V letu 2009 bo v skrajno revščino zdrsnilo od 55 do 90 milijonov ljudi več, kot je bilo predvideno pred krizo.

·          Več kot ena četrtina otrok v državah v razvoju nima zadostne teže glede na svojo starost, hkrati pa je napredek pri preskrbi otrok s hrano v obdobju od 1990 do 2007 premajhen, da bi lahko dosegli zastavljene cilje za leto 2015. Velika verjetnost je, da se bo stanje še poslabševalo zaradi visokih cen hrane in ekonomske krize.

·          Svetovna brezposelnost v letu 2009 lahko doseže od 6,1 do 7 odstotkov za moške in 6,5 do 7,4 odstotka za ženske. Velik delež te populacije lahko ostane ujet v negotovih in pogosto neplačanih oblikah dela, kar zavira napredek pri doseganju enakosti med spoloma.

V nadaljevanju poročilo navaja, da je večina napredka pri zmanjševanju revščine posledica velikega padca stopnje revščine v vzhodni Aziji. V drugih delih sveta je bil napredek bolj počasen. Po ocenah za leto 2005 živi v podsaharski Afriki v skrajni revščini 100 milijonov ljudi več kot leta 1990, raven revščine pa ostaja nad 50 odstotkov.

Poročilo o doseganju MRC tudi navaja, da so očitne luknje v financiranju programov, ki so potrebni za izboljšanje zdravja mater. Govorimo o petem razvojnem cilju, kjer smo med drugim tudi dosegli najmanjši napredek glede na ostale cilje. Večina držav v razvoju se od sredine 90-ih let naprej sooča z velikim zmanjšanjem donacij, namenjenih načrtovanju družine, kljub temu pa so tovrstni programi nesporno pomagali pri izboljševanju zdravja mater in otrok.

Ogrožena je tudi zmožnost držav samih, da financirajo razvojne programe. Prihodki držav v razvoju od izvoza so v zadnji četrtini leta 2008 padli, in sicer po tem, ko se je začelo občutno slabšati ekonomsko stanje v državah z visokimi prihodki. Zadolževanje držav v razvoju se bo zaradi padca ravni izvoza verjetno še bolj povečevalo, še posebej v tistih državah, ki so imele naraščajoče prihodke od izvoza v zadnjih par letih.

Voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) so se leta 2005 v škotskem Gleneaglesu in leto kasneje na svetovnem vrhu Generalne skupščine sporazumeli, da bodo povečali svoje prispevke za razvojno pomoč. Večina teh dogovorov velja še danes, vendar se po pričakovanjih ne izpolnjujejo zaradi nadaljevanja svetovne ekonomske krize še v letu 2009 in še posebej zaradi dejstva, da je večina prispevkov vezana na raven državnih prihodkov. Poročilo poudarja, da za večino držav v razvoju zmanjšanje ravni razvojne pomoči ne pomeni le oviro njihovemu razvoju, ampak lahko tudi izničuje dosežke iz preteklosti.

Velik napredek pred nastopom ekonomske krize

Poročilo prikazuje ogromen napredek v velikem številu držav in regij preden je ekonomska kriza v letu 2008 tako radikalno spremenila okoliščine:

·          V razvijajočem se svetu je vključenost v osnovno šolo v letu 2007 dosegla 88 odstotkov, pri čemer je leta 2000 znašala 83 odstotkov. V podsaharski Afriki in južni Aziji se je vključenost povečala za 15 in 11 odstotnih točk, in sicer za obdobje od leta 2000 do 2007.

·          Smrtnost otrok pred petim letom starosti se manjša po vsem svetu. Padla je iz 12,6 milijona leta 1990 na okoli 9 milijonov leta 2007, in to ne glede na rast svetovnega prebivalstva. Smrtnost otrok sicer ostaja najvišja v podsaharski Afriki, vendar se stanje izboljšuje; tudi zaradi razdeljevanja posteljnih mrež, ki zmanjšujejo davek malarije kot velikega ubijalca ravno otrok. Dosežen je bil tudi velik napredek pri boju proti ošpicam zahvaljujoč izvajanju imunizacije.

·          Število na novo okuženih z virusom HIV je imelo višek leta 1996 in od takrat naprej pada. V letu 2007 je doseglo 2,7 milijona na novo okuženih. Približna ocena smrtih primerov zaradi aidsa je dosegla višek leta 2005, ko je umrlo 2,2 milijona ljudi. Od takrat število smrti pada in je leta 2007 doseglo 2 milijona, kar je delno posledica večje dostopnosti antiretrovirusnih zdravil v revnejših državah. Kljub temu število okuženih z virusom HIV po svetu raste, in sicer predvsem zaradi dejstva, da okuženi z virusom živijo dlje. Število okuženih se je v letu 2007 povzpelo na okoli 33 milijonov.

Izzivi

Poročilo poziva vlade in deležnike, da ponovno oživijo svoja prizadevanja pri zagotavljanju produktivne in dostojne zaposlitve za vse, vključno za ženske in mladino. Nadalje izpostavlja, da ostajajo možnosti zaposlitve za ženske v južni Aziji, severni Afriki in zahodni Aziji izjemno nizke.

Cilja za premostitev razlik med spoloma pri osnovno- in srednješolskem izobraževanju, ki je bil predviden za leto 2005, nismo dosegli. Poročilo poziva vlade, da okrepijo svoja prizadevanja pri vključevanju vseh otrok v šolo, še posebej tistih, ki živijo na podeželju, in izničijo neenakopravnost pri izobraževanju na podlagi spola in etničnosti.

Poročilo navaja, da potrebujemo več politične volje pri zmanjševanju smrtnosti mater, še posebej v podsaharski Afriki in južni Aziji. Potreben je hiter napredek glede dostopnosti sanitarij, in sicer toalet ali latrin, saj 1,4 milijarde ljudi tega nima urejenega. Če ne bo občutnega napredka, bomo zgrešili cilj do leta 2015, ki predvideva rešitev te problematike. Izboljševanje razmer v revnih soseskah je potrebno pospešiti, sicer ne bomo več kos hitri rasti mest v državah v razvoju.

Generalni podsekretar ZN za gospodarske in socialne zadeve, Sha Zukang, je opisal poročilo kot najbolj izčrpno oceno stanja svetovnega doseganja MRC do danes. Povedal je, da poročilo temelji na podatkih, katere je pripravilo več kot 20 organizacij znotraj sistema Združenih narodov in zunaj njega, vključno s Svetovno banko in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

* *** *


Medijski stiki

Newton Kanhema
Oddelek ZN za javno informiranje
Tel.: (+1-646) 207-1950,
e-pošta: kanhema@un.org

Olav Huslid
Informacijska služba Združenih narodov v Ženevi
Tel.: (+41-22) 917-2326
e-pošta: ohuslid@unog.ch