Sporočila za javnost

UNIS/INF/217
20. julija 2007

Osnovni podatki

ZDRUŽENI NARODI IN DARFUR

Ozadje

Od leta 2003, ko so se začeli spopadi med sudanskimi vladnimi silami, Janjaweed milicami in oboroženimi uporniškimi skupinami, je bilo v Darfurju ubitih več kot 200.000 ljudi, medtem ko je vsaj dva milijona ljudi moralo zapustiti domove. Grozodejstva kot so pobijanje civilistov ter posilstva žensk in deklic so razširjena in se nadaljujejo in to poudarja nujnost takojšnjega ukrepanja.

Združeni narodi (ZN) so na krizo v Darfurju opozorili že leta 2003. Iskanje trajne rešitve problema je bila od takrat naprej ena izmed prednostnih nalog Varnostnega sveta in dveh zaporednih Generalnih sekretarjev. Poleg iskanja politične rešitve, ZN in njihovi partnerji trenutno vodijo največjo humanitarno operacijo na svetu v Darfurju ter v begunskih taboriščih v Čadu in Srednjeafriški republiki. Obenem strokovnjaki ZN za človekove pravice poročajo o zlorabah in nadzirajo prizadevanja lokalnih sodišč, da kaznujejo kršitelje.

Pod okriljem Afriške unije (AU) ter s podporo ZN in drugih partnerjev je bil 5. maja 2006 podpisan Mirovni sporazum za Darfur. Intenzivna diplomatska in politična prizadevanja za vključitev nepodpisnikov mirovnega sporazuma v mirovni proces se še nadaljujejo. ZN so opazovalcem AU, ki so v Darfurju od leta 2004 zagotovili logistično in tehnično pomoč, ter so obenem razvili, prilagodili in sedaj uresničujejo načrte za večdimenzionalno mirovno operacijo.

V skladu z odločitvijo konference na visoki ravni v Adis Ababi 16. novembra 2006 - ki so se je udeležili prejšnji Generalni sekretar in pet stalnih članic Varnostnega sveta ter predstavniki sudanske vlade, AU ter drugih držav in organizacij s političnim vplivom v regiji kot tudi nekatere izmed držav, ki so prispevale vojake v misijo AU v Sudanu (AMIS) - je Oddelek ZN za mirovne operacije (DPKO) oblikoval tristopenjski načrt za okrepitev AMIS-a in ustanovitev prve hibridne mirovne sile AU in ZN. Intenzivni privatni in javni diplomatski napori Generalnega sekretarja Ban Ki-moona in več akterjev mednarodne skupnosti so obrodili sadove junija 2007,  ko je Sudan sprejel napotitev te hibridne operacije.

Politična in diplomatska prizadevanja

Iskanje političnega dogovora za rešitev krize v Darfurju si je Generalni sekretar zadal za prednostno nalogo. Pri tem obširno sodeluje z akterji v regiji in širši mednarodni skupnosti. O zadevi se je redno pogovarjal tudi s predsednikom Sudana Omarjem al-Bashirjem, med drugim tudi v okviru srečanj v Adis Ababi 29. januarja 2007 in kasneje spet 28. marca 2007 v Riadu v Savdski Arabiji.

Posebni odposlanec Generalnega sekretarja za Darfur Jan Eliasson, ki je bil imenovan decembra 2006, in posebni odposlanec AU Salim Ahmed Salim si z diplomatskim pristopom prizadevata za politični napredek. Cilj njunih prizadevanj je končanje nasilja, okrepljeno premirje s podporo mirovnih sil, izboljšanje humanitarnih razmer in konec marginalizacije Darfurja s pomočjo obširnega mirovnega sporazuma, ki naj vsebuje določila o delitvi oblasti in premoženja.

Posebna odposlanca sta 9. junija 2007 Varnostnemu svetu predstavila svoj načrt za mir v Darfurju. Načrt vsebuje tri stopnje: prva je združiti vse obstoječe pobude; druga obsega diplomatsko posredovanje med vlado v Kartumu in nepodpisniki Mirovnega sporazuma za Darfur; tretja stopnja pa bodo mirovna pogajanja, katera bi se po mnenju Jana Eliassona morala začeti to poletje. Posebni odposlanec je vsem stranem ponovil poziv Generalnega sekretarja k prenehanju bojevanja in bombardiranja, da se ustvari ozračje, ki bo pogajanjem naklonjeno.

Varnostni svet je 17. junija 2007 obiskal Kartum, kjer se je sestal s predsednikom al-Bashirjem, pri katerem je skušal doseči popolno odobritev vseh elementov hibridne operacije. V Kartumu so članice Varnostnega sveta naznanile, da bodo priporočile naj financiranje skupne operacije ter strukture in sisteme vodenja in nadziranja zagotovijo Združeni narodi.

Sankcije Varnostnega sveta

Varnostni svet je 30. julija 2004 z resolucijo 1556 vzpostavil embargo na orožje za vse nevladne entitete in posameznike, vključno z Janjaweed milicami, ki delujejo v Darfurju. Režim sankcij je bil okrepljen z resolucijo 1591 (2005), ki je razširila obseg embarga na orožje in vzpostavila dodatne ukrepe, ki vključujejo prepoved potovanja in zamrznitev premoženja štirih posameznikov - dveh vodij upornikov, nekdanjega poveljnika sudanskih zračnih sil in vodje provladne milice.

Mirovna operacija

ZN izvajajo tristopenjski pristop za okrepitev AMIS-a in končno napotitev močne mirovne sile v Darfur. Dogovor o načrtu je bil dosežen 16. novembra 2006 na konferenci na visoki ravni v Adis Ababi. Svet AU za mir in varnost ga je odobril 30. novembra na srečanju v nigerijskem glavnem mestu Abudži. Varnostni svet ZN pa s predsedniško izjavo 19. decembra 2006. Sudanska vlada je zdaj zatrdila, da sprejema vse tri stopnje načrta.

Pristop sestavljajo ukrepi za okrepitev AMIS-a v obliki lažjega paketa za podporo ( Light Support Package - LSP), močnega paketa za podporo ( Heavy Support Package - HSP) in hibridne operacije ZN in AU. Vsaka stopnja je zahtevala svoj skupek dogovorov med ZN, AU in sudansko vlado. Za zagotovitev teh dogovorov so se ZN lotili zapletenih pogajanj, med drugim tudi o ravni in vrsti podpore, zadevah vodstva in nadzorstva ter pravnem okvirju operacije. Ta hibridna operacija ZN in AU je edinstven primer partnerstva pri mirovnih operacijah ZN.

LSP zagotavlja okrepitev vodstvenih zmogljivosti AMIS-a in ga sestavlja 105 vojaških častnikov, 34 policijskih svetovalcev in 48 civilistov kot tudi material in oprema. Večina LSP-ja je bila nameščena konec junija 2007, le dostava oklepnih vozil še ni zaključena.

HSP, ki bo napoten v drugi polovici leta 2007, je namenjen pomoči AMIS-u do prihoda hibridne operacije in ga sestavlja 2.250 vojakov, 721 policistov in 1.136 civilistov. Stroške tega paketa - 287,9 milijona ameriških dolarjev - bodo pokrili ZN. Prednost bodo imele afriške sile. Če primernega afriškega osebja ne bo na voljo, se bodo ZN potrudili najti primerno osebje iz držav, sprejemljivih za vse strani.

Hibridno operacijo ZN in AU je sudanska vlada končno odobrila 12. junija 2007 po intenzivni diplomatski dejavnosti Generalnega sekretarja ter po dolgih in zapletenih tehničnih pogovorih med ZN, AU in sudansko vlado. Središčna naloga hibridne sile bo zaščita civilistov in tudi zagotavljanje varnosti za dostavo humanitarne pomoči, nadzor in uresničevanje sporazumov, pomoč pri političnemu procesu, pomoč pri uveljavljanju človekovih pravic in vladavine prava ter nadzor in poročanje o razmerah vzdolž meje s Čadom in Srednjeafriško republiko.

V polni sestavi bo hibridno mirovno operacijo sestavljalo skoraj 20.000 vojakov, 6.147 policistov in 4.860 civilistov, kar jo bo uvrstilo med največje mirovne misije ZN v zgodovini, večja bo tudi od tekoče mirovne operacije ZN v Demokratični republiki Kongu. Po odobritvi v Varnostnem svetu si bo Oddelek za mirovne operacije prizadeval, da bodo vojaki in policisti v glavnem iz afriških držav. Generalni sekretar je jasno poudaril, da bo hitrost namestitve odvisna od spoštovanja obvez sudanske vlade za brezpogojno podporo tristopenjskemu pristopu, pravočasne zagotovitve osebja in opreme držav članic in potrebne infrastrukture ter dostopa do virov - kot je voda - za oskrbovanje pritoka mirovnih sil. Generalni sekretar je mednarodno skupnost prosil za zagotovitev sredstev, potrebnih za napotitev hibridne operacije v Darfur. Predlagal je, da naj države članice ZN zagotovijo denarno podporo hibridne operacije prek določenega proračuna ZN.

Vodstvo hibridne operacije

Radolphe Adada iz Konga je bil imenovan na mesto skupnega posebnega predstavnika AU in ZN za Darfur, ki bo vodil hibridno operacijo. Poročal bo Generalnemu sekretarju ZN kot tudi predsedujočemu komisiji AU. Posebnemu predstavniku bo pomagal namestnik, ki ga bodo skupaj imenovali ZN in AU. Napotke posebnemu predstavniku bosta izdajala komisar AU za mir in varnost in podsekretar ZN za mirovne operacije. Vsakodnevno delovanje hibridne sile bo v skladu z načrtom operacije, o katerem sta se skupaj dogovorili ZN in AU. Torej v skladu z dogovori iz Adis Ababe in Abudže leta 2006. Kot to določa skupno poročilo o hibridni operaciji, ki je bilo sprejeto junija 2007, bodo vodstvene in nadzorne strukture zagotovili ZN.

Po posvetovanju z ZN je AU za poveljnika sil imenovala generala Martina Luthra Agwaia iz Nigerije, ki bo poročal skupnemu posebnemu predstavniku.

Humanitarna operacija

Humanitarne agencije ZN izvajajo največjo tekočo humanitarno operacijo v svetu za pomoč približno 4,2 milijona ljudem, potrebnim pomoči zaradi krize v Darfurju. Med temi jih je 2,1 milijona notranje razseljenih v Sudanu, 236.000 pa jih je v taboriščih v Čadu. V letu 2007 je za Darfur namenjenih več kot 650 milijonov dolarjev pomoči. Več kot 12.000 humanitarnih delavcev je nameščenih v regiji za pomoč ljudem, ki so prizadeti zaradi krize. To število vključuje osebje iz 13 agencij ZN, Rdečega križa in več kot 80 nevladnih organizacij.

V zadnjih štirih letih je ta ogromna humanitarna misija rešila življenja več sto tisoč ljudi. Stopnja smrtnosti se je znižala pod izredno raven; splošna podhranjenost se je od viška krize v sredini leta 2004 prepolovila in skoraj tri četrtine vseh Darfurcev ima dostop do pitne vode. Vendar se napadi vseh strani nadaljujejo, zato so civilisti prisiljeni zapuščati svoje domove. Samo v prvih petih mesecih leta 2007 je bilo notranje razseljenih v Darfurju več kot 140.000 ljudi. Veliko taborišč za notranje razseljene ljudi, zaradi vse večjega prebivalstva ne morejo sprejemati novih prišlekov, zato se večajo napetosti.

Humanitarna operacija in njeno osebje so vse pogosteje tarča nasilja. Do junija 2007 je bilo začasno ugrabljenih 69 humanitarnih delavcev, 37 konvojev je bilo napadenih ali izropanih in 61 humanitarnih vozil ukradenih. Nekatere vodilne nevladne humanitarne organizacije so se umaknile zaradi nasilja nad svojim osebjem.

Po ocenah ZN je več kot pol milijona ljudi v Darfurju odrezanih od humanitarne pomoči. To je napredek od februarja 2007, ko je bilo humanitarnim delavcem nedostopnih 900.000 ljudi. Napredek gre pripisati povečanim prizadevanjem humanitarnih delavcev za dostop do prebivalcev na inovativne in pogosto drage načine, kar pa ne pripomore k varnosti. ZN so pritisnili na vlado v Kartumu za zagotovitev boljšega humanitarnega dostopa in varnosti za humanitarne delavce, posledica česa je bil podpis sporazuma med sudansko vlado in ZN aprila 2007, ki zagotavlja in omogoča humanitarne dejavnosti v Darfurju.

Donatorji so zagotovili 62 odstotkov sredstev za humanitarno operacijo v Darfurju (do 15 junija 2007 je bilo obljubljenih ali izplačanih 396 milijonov dolarjev, medtem ko je za operacijo potrebnih 652 milijonov), v glavnem za pomoč v hrani. Drugim sektorjem resno primanjkuje sredstev in potrebujejo več donacij. Navkljub stalni nevarnosti, ZN in njihovi humanitarni partnerji učinkovito zagotavljajo varnost in preživetje milijonov ljudi.

Človekove pravice

Sudanska vlada je julija 2004 dovolila napotitev monitorjev ZN za človekove pravice v Darfur, kot del Misije ZN v Sudanu (UNMIS), ki nadzoruje mirovni sporazum med severom in jugom. Od takrat so redno poročali o kršitvah in vladi v Kartumu predlagali ukrepe za izboljšanje razmer.

Avgusta 2004 je Generalni sekretar v Darfur odposlal Visoko komisarko za človekove pravice Louise Arbour in svojega posebnega svetovalca za preprečevanje genocida Juana Mendeza, da ocenita razmere in vse strani pozoveta k ustavitvi resnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Posebni svetovalec se je septembra 2005 vrnil v Darfur in je preveril stanje uresničevanja predhodnih priporočil.

Oktobra 2004 je Generalni sekretar napovedal ustanovitev preiskovalne komisije, da bi ugotovila ali so v Darfurju potekala genocidna dejanja. V svojem končnem poročilu je komisija zaključila, da sudanska vlada sicer ni vodila politike genocida, vendar so njene sile in zavezniške milice » izvedle nediskriminatorne napade, vključno s pobijanjem civilistov, mučenjem, prisilnimi izginotji, uničevanjem vasi, posilstvi in drugimi oblikami spolnega nasilja, ropanjem in prisilnim preseljevanjem.« Komisija je bila mnenja, da » mednarodni prestopki kot so zločini proti človečnosti in vojni zločini, ki so bili storjeni v Darfurju niso nič manj resni in gnusni kot genocid.« Varnostni svet je spodbudila naj » ne ukrepa le proti krivcem, ampak tudi v prid žrtev

Komisija za človekove pravice (predhodnica Sveta za človekove pravice) je 21. aprila 2005 imenovala posebnega poročevalca o položaju človekovih pravic v Sudanu. Posebni poročevalec Sima Samar je redno obiskoval Sudan in izdajal ustne in pisne izjave Komisiji za človekove pravice (in kasneje Svetu za človekove pravice) in tretjemu odboru Generalne skupščine.

Februarja in marca 2007 je Svet za človekove pravice napotil posebno misijo, ki je poročala o položaju človekovih pravic v Darfurju. Svet je naknadno tudi sestavil skupino strokovnjakov za človekove pravice, ki sodeluje s sudansko vlado in AU za zagotovitev uresničevanja vseh resolucij in priporočil o Darfurju, ki se nanašajo na človekove pravice. Mandat skupine strokovnjakov je bil 20. junija podaljšan za še naslednjih šest mesecev. V svojem sedmem poročilu o položaju človekovih pravic v Sudanu (18. maja) je Urad visoke komisarke za človekove pravice (OHCHR) poročal o zračnih napadih na civiliste v Darfurju, izvedenih januarja in marca 2007. Generalni sekretar je pozornost Varnostnega sveta večkrat usmeril k neprekinjenemu nasilju v Darfurju in obsodil napade na civiliste, vključno z zračnimi napadi na vasi.

Mednarodno kazensko sodišče

Na priporočilo preiskovalne komisije je Varnostni svet marca 2005, z resolucijo 1593, dogajanje v Darfurju predložil Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) in Sudanu naročil naj sodeluje v njegovih preiskavah. ICC je 2. maja 2007 izdal naloga za aretacijo za nekdanjega sudanskega ministra za notranje zadeve in sedanjega ministra za humanitarne zadeve Ahmada Haruna in poveljnika Janjaweedov Alija Muhammada Ali Abd-Al-Rahmana zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.

Okolje

Okoljski program ZN (UNEP) je 21. junija 2007 poročal, da je v nekaterih predelih Sudana opaziti dokaze o dolgoročnih regionalnih podnebnih spremembah, kar se odraža v upadanju padavin, ki je najbolj opazno v Kordofanu in Darfurju. Obsežnost podnebnih sprememb v severnem Darfurju je skoraj brez primere, njihove posledice pa so tesno povezane s konfliktom v regiji, poroča UNEP.

Obenem ima več desetletij konflikta negativen vliv tudi na okoljske službe v nekaterih ključnih predelih države. UNEP pravi, da bodo investicije v okoljsko upravljanje, financirane s strani mednarodne skupnosti in iz dohodkov od izvoza sudanske nafte in plina, ključen del vsakršnih prizadevanj za izgradnjo miru v Sudanu.

Mirovna operacija za ohranitev miru med severom in jugom Sudana

Operacija UNMIS je bila odobrena spomladi 2005 z nalogo pomagati pri uresničevanju Splošnega mirovnega sporazuma med sudansko vlado/Nacionalno kongresno stranko v severnem Sudanu in Sudanskim ljudskim gibanjem za osvoboditev v južnem Sudanu. UNMIS trenutno šteje okoli 10.000 vojakov in 600 policistov. Sedanji mandat misije poteče oktobra 2007, vendar se pričakuje, da bo misija ostala v Sudanu vsaj do konca obdobja uresničevanja mirovnega sporazuma, to je do leta 2011.

Resolucije Varnostnega sveta

Resolucije Varnostnega sveta, ki se navezujejo na krizo v Darfurju vključujejo resolucijo 1590 (sprejeto leta 2005), ki ustanavlja UNMIS; resoluciji 1556 (2004) in 1591 (2005), ki vzpostavljata sankcije za Darfur; resolucijo 1706 (2006), ki UNMIS-u podeljuje mandat nad Darfurjem in potrjuje njegovo velikost; in resolucijo 1755 (2007), ki UNMIS-u podaljšuje mandat do oktobra 2007.

* *** *