1. Kaj naj bi Komisija za izgradnjo miru počela?

Komisija za izgradnjo miru bo s svetovanjem državam po koncu spopadov pomagala na poti k miru. Pozornost bo usmerjala k obnovi, grajenju institucij in trajnostnemu razvoju.

Komisija bo združevala široke zmogljivosti in izkušnje Združenih narodov (ZN) pri preprečevanju konfliktov, spravi, mirovništvu, spoštovanju človekovih pravic, spoštovanju pravnega reda, človekoljubni pomoči, obnovi in dolgoročnemu razvoju.

Komisija bo:

• predlagala integrirane strategije za grajenje miru in pokonfliktno obnovo,
• pomagala zagotoviti predvidljivo financiranje za zgodnje obnovitvene dejavnosti, kot tudi naložbe na srednji in dolgi rok,
• podaljšala obdobje zanimanja mednarodne skupnosti za pokonfliktno obnovo,
• razvijala najbolj ustrezne metode ukvarjanja z zadevami, ki potrebujejo široko sodelovanje med političnimi, vojaškimi, humanitarnimi in razvojnimi akterji.

2. Kako bo Komisija sestavljena in kako bodo izbrani njeni člani?

Komisija bo vključevala organizacijski odbor in državno specifične odbore.

Organizacijski odbor bo imel 31 članov:

1.    Sedem iz Varnostnega sveta (vključno z stalnimi članicami),

2.    Sedem iz Ekonomskega in socialnega sveta (ECOSOC), pri čemer bodo še posebej upoštevane države z izkušnjami v pokonfliktni obnovi,

3.    Pet največjih držav plačnic v proračun ZN (vključno z prostovoljnimi prispevki agencijam in programom ZN ter skladom za izgradnjo miru),

4.    Pet izmed desetih držav, ki prispevajo največ vojaškega osebja in civilne policije misijam ZN,

5.    Sedem dodatnih članic, ki jih izvoli Generalna skupščina glede na geografsko ravnotežje in vključitev držav z pokonfliktnimi izkušnjami.

Pravo delo Komisije bo v njenih državno specifičnih odborih, ki bodo sestavljeni za vsak primer posebej. Vključeni bodo državni predstavniki in vsi relevantni donatorji, kot so regionalne organizacije, regionalne banke in mednarodne finančne institucije.

3. Kakšno pomoč lahko ponudi ta Komisija?

Komisija bo zapolnila veliko vrzel v sistemu ZN. Prvič bo združila vse glavne akterje v dani situaciji, da se pogovorijo in odločijo o dolgoročni strategiji za izgradnjo miru. To pomeni, da bodo sredstva bolje porabljena, ter da bo obstajala dejanska povezava med takojšnjimi pokonfliktnimi napori ter dolgoročno obnovo in razvojnimi napori.

4. Kako bo Komisija zagotovila izpolnjevanje njenih priporočil?

Komisija je svetovalno telo. Njena priporočila bodo imela težo zaradi raznolikosti in pomembnosti vseh sodelujočih - vključno z članicam Varnostnega sveta, državami, ki prispevajo največ enot v mirovne operacije ZN, največjimi finančnimi donatorji in ključnimi institucionalnimi akterji.

Vsa telesa Združenih narodov in druge akterje se poziva k uresničevanju priporočil in nasvetov Komisije. Komisija bo predstavljala primarno telo za razširjanje nasvetov o ponovni gradnji in obnovi čeprav ni specifičnih prisilnih mehanizmov. Potrebno legitimnost za opravljanje teh nalog daje Komisiji raznolika sestava članstva.

5. Kako bo Komisija odločala o tem katere države bodo deležne njene pozornosti? Ali lahko posamezne države dajo pobudo za začetek postopka?

Prošnja za nasvet Komisije lahko izvira iz Generalne skupščine, Varnostnega sveta, ECOSOC-a in od Generalnega sekretarja, kot tudi katerekoli države članice (o lastni situaciji). Vendar pa, v skladu z 12. členom Ustanovne listine ZN, Generalna skupščina in ECOSOC ne moreta sprožiti postopka o nobeni situaciji, s katero se ukvarja Varnostni svet.

Komisija se bo verjetno ukvarjala samo z državami, ki izhajajo iz konflikta, zatem ko je bil vzpostavljen mirovni načrt in nasilje končano. Eden izmed ciljev Komisije je zagotovitev mednarodne pozornosti za države, ki izhajajo iz konflikta, tudi po koncu mirovne operacije.

6. Lahko posamezna država nasprotuje posredovanju Komisije, ali posredovanje zahteva?

Država lahko zaprosi za nasvet Komisije neposredno. Komisija ne more 'posredovati'; je samo svetovalno telo. Vendar pa država ne more preprečiti Varnostnemu svetu, da prosi za nasvet Komisije o situaciji v tej državi. V vseh primerih je to, ali bo Komisija prošnjo sprejela v rokah organizacijskega odbora.

Komisija si želi tesnega sodelovanja z vpletenimi nacionalnimi in transnacionalnimi avtoritetami, saj se zaveda pomembnosti nacionalnega lastništva nad procesom izgradnje miru.

7. Kakšno dejansko moč bo imela Komisija?

Moč Komisije bo izhajala iz kvalitete njenih nasvetov in teže, ki jo bo zagotovila njena sestava.

8. Kakšno vlogo lahko države, ki so izšle iz konflikta igrajo v razpravah Komisije?

Veliko državam z burno preteklostjo, je uspelo pri vzpostavitvi stabilne družbe. Te države z izkušnjami v pokonfliktni obnovi imajo pomembno vlogo v Komisiji.

Komisija želi te države vključiti kot svoje članice, saj bo z njihovim znanjem in izkušnjami veliko pridobila.

9. Kdaj, kje in kako pogosto se bo Komisija sestajala?

Organizacijski odbor se bo sestajal v rednih presledkih, ki bodo določeni ob ustanovitvi odbora. Državno specifična srečanja bodo verjetno bolj redna, še posebej v zgodnjem obdobju pokonfliktne obnove. Delo Komisije zahteva fleksibilnost v delovnih metodah, zato da se zagotovi aktivno sodelovanje vseh vpletenih. To lahko vključuje uporabo video konferenc in srečanj zunaj New Yorka.

Komisija bo letno obravnavala 4 do 5 primerov.

10. V čem je razlika med izgradnjo miru in mirovnimi operacijami?

Komisija se ukvarja z pokonfliktno izgradnjo miru - vsem kar državam po koncu spopadov pomaga na poti k miru. Mirovne operacije so organizirane okrog razporeditve vojaških sil, in lahko predstavljajo osrednji del naporov za grajenje miru.

11. Združeni narodi že leta delujejo na področju izgradnje miru. Zakaj je zdaj potrebno še eno telo?

Združeni narodi so igrali pomembno vlogo pri doseganju mirovnih sporazumov in pomoči pri njihovi implementaciji ter so tako pomagali zmanjšati stopnje konflikta v kar nekaj regijah. Vendar pa se nekateri izmed teh sporazumov niso obdržali, kot na primer v Angoli leta 1993 in Ruandi leta 1994. Približno polovica držav se pet let po koncu spopadov znova znajde v nasilju. To pomeni, da morajo biti, za preprečitev nasilja, mirovni sporazumi implementirani na trajnostni način.

Vendar pa do sedaj ni bilo telesa v sistemu ZN, ki bi bilo neposredno odgovorno za pomoč državam pri prehodu iz vojne v trajni mir. Komisija bo pomagala zapolniti to vrzel, tako da bo omogočila institucionalno in sistemsko povezavo med mirovnimi in pokonfliktnimi operacijami ter mednarodno mrežo pomoči in mobilizacijo donatorjev, vključno z Svetovno banko.

12. Kako se to sklada z procesom reforme Združenih narodov?

Cilj reform je, da se naredi ZN bolj učinkovite pri soočanju s sodobnimi grožnjami in izzivi. Z izboljšanjem usklajevanja in zmanjšanjem podvojevanja naporov med številnimi akterji vpletenimi v državi, ki se trudi končati konflikt, bo Komisija izboljšala skupno učinkovitost in zmanjšala verjetnost ponovnega izbruha nasilja. Primarni cilj Komisije je okrepiti državi lastne zmožnosti obnove po konfliktu in zmanjšati število ponavljajočih se mirovnih operacij.

13. Zakaj so v Komisiji tudi države, ki prispevajo enote v mirovne operacije ZN?

Države, ki prispevajo znatno število enot v mirovne operacije ZN so se v praksi srečale z izzivi pri izgradnji trajnostnega miru in so dodobra spoznale pokonfliktne države, v katerih služijo. Iz prve roke vedo, koliko dela je potrebno vložiti za zagotovitev stabilnosti in varnosti, ki sta pogoja za uspešni razvoj, obnovo, demokracijo in uživanje človekovih pravic. Države, v katerih so delovale mirovne operacije, so verjetne kandidatke za podporo Komisije za izgradnjo miru.

14. Kje bi Komisija za izgradnjo miru lahko prispevala k miru?

Pogosto je rečeno, da se polovica držav, ki podpišejo mirovne sporazume, pet let po podpisu sporazuma znova znajde v nasilju. Komisija za izgradnjo miru bi morala pomagati zagotoviti, da so države okrepljene in zadostno podprte, da lahko vzdržijo zelo težavna pokonfliktna leta. V teh letih so lahko, tudi če se je bojevanje ustavilo, gospodarstvo, pravni red in institucije oblasti zelo šibke.

15. Kakšno vlogo bodo imele regionalne organizacije, kot je na primer Afriška unija, in nevladne organizacije, ki delujejo v pokonfliktnih državah?

Še posebej v državno specifičnih sestankih Komisije bodo k sodelovanju povabljeni vsi regionalni akterji in institucije, ki pomagajo pri obnovi. Resolucija, ki ustanavlja Komisijo, izrecno vzpodbuja posvetovanje z civilno družbo, vključno z ženskimi skupinami, nevladnimi organizacijami in privatnim sektorjem.

16. Kateremu organu Združenih narodov je odgovorna Komisija: Varnostnemu svetu, Generalni skupščini ali Ekonomskemu in socialnemu svetu?

Komisija za izgradnjo miru je svetovalni pomožni organ Generalne skupščine in Varnostnega sveta; je prvo tovrstno telo. Generalna skupščina bo imela splošno odgovornost, da oceni delo Komisije skozi razpravo o njenem letnem poročilu.

Komisija bo igrala pomembno svetovalno vlogo Varnostnemu svetu pri načrtovanju in začetku dejavnosti za izgradnjo miru. Delovala bo z ECOSOC-om, da zagotovi pozornost mednarodne skupnosti in donatorjev za pokonfliktno državo, tudi potem ko se ta več ne pojavlja v novicah.

Nasveti Komisije so javni in bodo dostopni državam članicam ZN in vsem relevantnim telesom in akterjem, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami.